Arhiv Štajerskega Tednika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Pri prehrani rastlin velja Liebigov zakon, ki je eden izmed osnovnih kmetijskih zakonitostih. In sicer pravi, da se pridelek ravna po tistem elementu, ki ga je v tleh najmanj. Ni pomembno, ali dodamo dovolj dušika, magnezija, dovolj ostale hrane, če nam manjka na primer fosforja. In tla v Sloveniji so izredno različna, kar tudi vpliva na založenost in kislost ali bazičnost tal,« je v uvodu poudaril Ivan Brodnjak, vodja svetovalne službe na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, kjer letno opravijo tudi do 4.000 analiz tal.

In edini način, s katerim lahko kmetje ugotovijo, kateri elementi manjkajo oziroma katerih je preveč, je analiza tal. »Na našem zavodu opravljamo analize za kalij, fosfor, humus in pH-vrednost. Na splošno ugotavljamo, da je glavni razlog za slabo rodovitnost zakisanost, torej prenizka pH-vrednost, in prezaloženost tal z določenimi hranili. Slednje še posebej velja za naše vrtove, ki so praviloma pregnojeni in vsebujejo preveč fosforja, ki ga vnašamo s pepelom iz peči. Kako rešiti ta problem? Fosfor se izpira slabo, njegovo vsebnost v tleh zmanjšamo le s spravilom pridelka ali s celotno zamenjavo zemljine. Dušika v (teh) osnovnih analizah ne preverjamo, saj je njegova vsebnost odvisna od humusa. Več je humusa v tleh, več se ga sprosti. Sprošča pa se tudi z rahljanjem tal. Glede humusa je zaželeno, da ga je v tleh čim več, saj je humus zaloga hranil, zadržuje vodo in izboljšuje strukturo tal. Ugotavljamo, da ga je na njivah v povprečju nad 2,5 odstotka, na travnikih pa nad pet odstotkov, kar je solidno, tako da imamo solidno humusna tla.

Preberite več v Štajerskem Tedniku