Bodo občine in Komunala lastništvo vodovoda reševale na sodišču?
Dobro desetletje je minilo od roka, ko bi občine morale urediti lastništvo na vodovodnem sistemu. Za plačnike položnic, je to pomembno zaradi stroška omrežnine, ki jo mesečno plačujejo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Urejeno lastništvo je konec koncev tudi pravna obveznost občin, ki so jo dolžne spoštovati, pregledna in jasna lastniška struktura pa hkrati oži manevrski prostor za morebitna izsiljevanja, manipulacije in izigravanje sistema.
Gre za problem, ki izhaja izpred 30 let, ko so se podeželske občine ena za drugo osamosvojile, delitveno bilanco za vodovod pa izpeljale zelo površno. Občina Hajdina si je pripisala lastništvo vodnjakov, ki služijo vsem občinam – preprosto zato, ker so na njenem območju. Pri sistemu, kot je vodovod, ki teritorialno pokriva celotno regijo, bi infrastrukturo takrat morali deliti v deležih. Pa je niso.
Župani še verjamejo v dialog
Vsi dosedanji poskusi delitve premoženja so padli v vodo, zdaj je med župani celo slišati, da če ne bo šlo drugače, bi gordijski vozel poskušali rešiti s pomočjo sodišča. Takšna pot se nekaterim županom zdi skrajna. Prepričani so, da je za omizjem dovolj razuma in odprtega dialoga, da bi problem lahko rešili sami.
»Zelo mi je žal, da se pri tako pomembni temi, kot sta pitna voda in skupni vodovodni sistem, omenja možnost reševanja po sodni poti. Zagovarjam skupen in solidaren model vodovodnega sistema, ne glede na oddaljenost slehernega priključka od vodnjakov,« je dejal župan Majšperka Sašo Kodrič. Optimističen je tudi župan Markovcev Milan Gabrovec: »O tej temi smo in še bomo govorili na sejah kolegija županov. Verjamem, da bomo rešitev oziroma dogovor dosegli.«
V ptujski mestni hiši pravijo, da si ves čas prizadevajo za konstruktivno rešitev. »Govorimo o sistemu, zgrajenem do leta 2010, po tem obdobju je infrastruktura lastniško ustrezno urejena in evidentirana. V tem mandatu smo skupaj z drugimi občinami izvedli več korakov v smeri iskanja skupne rešitve in pri nekaterih vprašanjih dosegli pomemben napredek. Kljub temu glede končne ureditve lastništva in načina izvedbe še nismo dosegli potrebnega soglasja. Naše stališče ostaja, da je najboljša rešitev dogovor med občinami, saj gre za infrastrukturo, ki je pomembna za vse prebivalce območja. Zato bomo tudi v prihodnje dajali prednost dialogu in iskanju skupnih rešitev.«
Napast o večplastnosti problema
Damjan Napast, direktor občinske uprave občine Kidričevo in član nadzornega sveta KP Ptuj, razmišlja takole: »Za reševanje po sodni poti je verjetno mišljen vpis solastnine na zemljiščih, na katerih stojijo objekti (vodnjaki), ki so trenutno knjiženi v lastništvu občin, na območju katerih se zemljišča nahajajo (po teritorialnem načelu). Na teh parcelah bi se vpisalo lastništvo v skladu z delitveno bilanco po sporazumu o razdelitvi premoženja Občine Ptuj oz. da se kot (so)lastnice vknjižijo vse občine v skupnem vodooskrbnem sistemu (po funkcionalnem načelu).
V primeru, da soglasje ne bo doseženo, bi se pogovarjali o pravnem postopku. Razdeliti je treba tudi do leta 2010 zgrajeno komunalno infrastrukturo, predlog je po ključu porabe vode. Če ne bo dogovora, bi morali sprožiti pravni postopek. Vse našteto bi morali urediti, da bi lahko najemnino obračunali v skladu z amortizacijo za posamezno občino, kot je v mnenju že izpostavilo računsko sodišče.«
Glažar: »Nisem optimističen«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
