ČG

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prostor za divjad se vztrajno krči, posledice posegov v naravo pa so po njihovih opažanjih iz leta v leto bolj očitne.

Markovski lovci so še pred dobrima dvema desetletjema gospodarili z 2.343 hektarji lovne površine, danes pa je imajo manj kot 2.000 hektarjev. Izgubili so torej že več kot 340 hektarjev, pritiski na prostor se po njihovih besedah nadaljujejo.

Starešina Lidija Šmigoc med večjimi posegi izpostavlja širjenje industrijske cone, gradnjo cest, komasacije, umeščanje daljnovoda in hitro cesto Markovci–Ormož. Vsi ti posegi postopoma krčijo življenjski prostor divjadi in spreminjajo podobo nekoč značilnega nižinskega lovišča.

Male divjadi vse manj

Najbolj opazne posledice so pri mali divjadi. Po besedah Šmigočeve izginjajo predvsem naravne remize, manjše površine z grmovjem in drugim rastjem, kjer divjad najde zavetje, hrano in prostor za razmnoževanje. Med vzroki omenja intenzivno kmetijstvo, komasacije, odstranjevanje mejic in remiz ter gradnjo nove infrastrukture, zaradi česar so skozi leta nastajale vse večje odprte površine. Te so sicer primernejše za sodobno kmetijsko obdelavo, precej manj pa za živali, ki potrebujejo kritje.

ČG

Med najbolj prizadetimi sta jerebica in fazan. »Prišli smo do točke, ko bi morali v nižinskih loviščih zvoniti vsi alarmi. Če mali divjadi ne bomo pomagali z urejanjem remiz, krmnih njiv in drugimi vlaganji v njen življenjski prostor, bomo kmalu ostali brez jerebice in fazana,« je poudarila Šmigočeva.

Lovci rešitev vidijo predvsem v ponovnem ustvarjanju življenjskega prostora. Ker naravnih remiz skorajda ni več, bi bilo treba po njihovem mnenju urediti umetne, ohranjati mejice, zagotavljati krmne njive in pri posegih v prostor bolj upoštevati potrebe divjadi. Po besedah Šmigočeve bi morala skrb za ohranjanje narave postati skupna naloga lovcev, kmetov in drugih prebivalcev.