Rejništvo: Pretresljive posledice zanemarjanja otrok
Ko rejnik odpre vrata svojega doma otroku, ki je moral zaradi različnih okoliščin zapustiti svojo družino, ne sprejme le še enega člana gospodinjstva. Sprejme otroka s svojo zgodbo, strahovi, ranami in pogosto tudi težavami, ki jih odrasli težko razumejo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Otrok je lahko prestrašen, nezaupljiv, jezen ali celo agresiven. Rejnik pa mora kljub vsemu znova in znova iskati pot do njega.
Zanj skrbi, ga tolaži, postavlja meje, se bori zanj in se veseli njegovih malih zmag. Ob tem sodeluje z njegovimi biološkimi starši, če je to mogoče, s centrom za socialno delo, šolo in drugimi strokovnjaki. Predvsem poskuša otroku dati tisto, česar v najbolj občutljivem obdobju svojega življenja ni imel dovolj – občutek varnosti, sprejetosti in zaupanja.
A rejništvo nima vedno srečnega konca. Včasih se otrok kljub vsemu trudu ne zmore izviti iz težav, ki jih je prinesel s seboj. Takrat ne trpi le otrok. Tudi rejnik lahko ostane z občutkom, da ni naredil dovolj, da mu ni uspelo opraviti naloge, ki si jo je zadal, ko je odprl vrata svojega doma. Prav zato je rejništvo veliko več kot skrb za otroka. Je zahtevno poslanstvo, ki od človeka zahteva veliko potrpežljivosti, razumevanja in vztrajnosti – pa tudi pripravljenost, da otroku pomagaš naprej, četudi izid ni vedno takšen, kot si ga želiš.
Pridejo ranjeni otroci, s travmami in strahovi
Za kako zelo zahtevno poslanstvo gre, priča zgodba rejnice, ki zaradi zaščite mladoletnih otrok ostaja anonimna. Za rejništvo se je odločila po svetovni gospodarski krizi leta 2008, zaradi katere je posledično ostala brez službe. Po opravljenem usposabljanju sta z možem v svoj dom sprejela majhne otroke. »Seveda je bilo veliko dela z njimi, a tako pač je, če so otroci majhni in še skoraj vsi v plenicah. Bili so zelo živahni, tako da so našo hišo v trenutku postavili na glavo, a se je prva dva tedna zdelo, da bomo sicer dobro 'vozili'. Poleg tega so mi na CSD povedali, da je možnost, da se bodo vrnili k svojim staršem, kar pa se ni zgodilo,« se spominja.
»Kmalu so se začele kazati posledice življenja v matični družini. Slab spanec, težave z učenjem in koncentracijo, nočne more, izbruhi jeze, introvertiranost …,« so bila vedenja, s katerimi so izražali svojo stisko. Težko ji je bilo, ko so jo otroci spraševali, zakaj so jih starši dali proč. Zaradi svojih težkih izkušenj rejniški otroci tudi hitreje odrastejo in se pogosto vedejo, kot da so preskočili nekaj let.
Po pomoč se je seveda zatekla k strokovnjakom, ki so ji svetovali, kako se odzivati in kako ravnati, za kar jim je zelo hvaležna. Prav tako je vsa leta odlično sodelovala s šolo. »Hkrati z rejništvom so potekali sodni procesi, ki so bili za otroke težki. Zavračali so tudi stike z matično družino. Skušaš jim lajšati njihovo stisko ter jim ustvariti topel in varen dom, v katerem se bodo lahko razvili v čim bolj zadovoljne in uspešne osebe,« pripoveduje. »V letih, odkar so moji, ker veste, to so tudi moji otroci, saj ima prav vsak od njih moj košček srca, smo prav tako doživeli ogromno lepih trenutkov. Vozili smo se na izlete, se odpravili na morje, lepo nam je bilo.«
Otroci in rejnica po koncu rejništva niso pretrgali vezi. »Na srečo ostajamo v stiku, tako da sem, čeprav od daleč, še vedno del njihovega življenja, kar me pomirja, saj jih imam neskončno rada,« je poudarila.
Rejništvo večinoma v ženskih rokah
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 € mesečno!
Z naročnino Premium dobite:
- Neomejen dostop do vseh spletnih člankov
- Digitalna številka pred izidom tiskane izdaje
- Arhiv preteklih številk – 3 mesece
- Tedenski newsletter z izborom uredništva
- Ekskluzivne lokalne zgodbe in poglobljeni intervjuji
- Naročniške ugodnosti in nagradne igre
- Izkušnja brez oglasov
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.