Festival urbane kulture v Gornji Radgoni še vsaj do leta 2029
Z novim projektom Papeer!, metamorfoze v umetnosti bo društvo Tenzin še štiri leta omogočilo zanimive kulturne vsebine
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Festival CestArt, ki je doslej v Gornjo Radgono že šestkrat pripeljal raznolike kulturne vsebine, se bo nadaljeval še vsaj do leta 2029. Društvo za dvig kakovosti življenja Tenzin, organizator festivala, je bilo namreč uspešno na javnem razpisu za izbor večletnih kulturnih projektov, ki jih bo na področju umetnosti v letih 2026–2029 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Gre za nov, štiriletni kulturni projekt CestArt »Papeer!«, metamorfoze v umetnosti, ki festival ulične kulture nadgrajuje zlasti na področju vizualnih in intermedijskih umetnosti. Projekt, katerega namen je, da lokalnemu in regionalnemu občinstvu kljub oviram zagotovi dostop do kakovostne kulture, bo naslednja štiri leta v Gornji Radgoni in avstrijski Radgoni gostil okoli deset razstavnih produkcij letno. Njegova vizija 2026–2029 je zasnovana kot proces, ki temelji na postopnem uvajanju občinstva v sodobne umetniške prakse – od bolj razumljivih, materialnih in vizualno dostopnih oblik h kompleksnejšim, multimedijskim, konceptualnim in eksperimentalnim pristopom. Za uvajanje kompleksnejših konceptualnih in eksperimentalnih praks bo festival krepil mednarodno sodelovanje in rezidenčne programe.
Vsebinsko izhodišče prihodnjih štirih festivalov sestavljata papir kot nosilec in peer kot odnos. Papir je simbol začetka, material, na katerem se zapisujejo ideje, zgodbe in podobe, je hkrati krhek in trajen, fizičen in univerzalen. Festival se poklanja papirju kot nosilcu sporočil, sporazumov, pogodb, ki nas je stoletja dolgo učil, družil, zabaval in razveseljeval in ga danes izpodrivajo digitalni nosilci. Tema se navezuje tudi na ohranitev dreves, ki so nam podarila ta dragoceni material. Peer na drugi strani pomeni sodelovanje, dialog in mreženje »med kolegi« in je lahko sinonim za umetnost, ki nastaja v odnosu med umetniki, občinstvom in različnimi, a enakovrednimi kulturami, pa tudi med različnimi zvrstmi, praksami in celo čutili. Papir je tako metafora za osnovo, ki je blizu vsakomur, peer pa za gradnjo mostov med posameznim in skupnim.
S projektno zamislijo je Društvo Tenzin pridobilo sofinanciranje v skupni višini 104.160 evrov. Projekt je bil na razpisu ocenjen s kar 93 od 100 točk, visoko so bile med drugim ovrednotene reference festivala CestArt kot »enega pomembnejših kulturnih dogodkov v Pomurju in na Štajerskem« in »razvojna in dolgotrajna naravnanost, s katero CestArt jasno in premišljeno odgovarja na specifične demografske, infrastrukturne in kulturne izzive regije«.
Najprej papir, nato metamorfoze
V prvih dveh letih bo poudarek festivala na papirju kot materialu in metafori, kar zagotavlja široko dostopnost in razumevanje. Program zajema razstave na papirju in iz papirja ter povezave z digitalnimi mediji, kar občinstvu omogoča postopno približevanje sodobnim praksam. V tretjem in četrtem letu bo festival prešel v fazo metamorfoz, pri čemer se papir razširi v multimedijsko površino (video, zvok, telo, narava), izbrana prizorišča v naravi pa se razvijajo v laboratorije žive umetnosti in eksperimentiranja.
Kot je povedala predsednica društva Mojca Muhič, v letu 2026 načrtujejo izvedbo desetih razstavnih dogodkov, prvi dogodek je bila skupinska razstava mladih slovenskih digitalnih umetnikov Kres 2.0, ki so jo odprli 30. aprila, na dan tradicionalnih kresovanj. »Z obiskom razstave smo bili zadovoljni, kljub temu pa ostaja še nekaj komunikacijskega prostora, predvsem na področju tesnejšega povezovanja z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ter nevladnimi in javnimi organizacijami.« V začetku julija bodo predstavljeni nagrajeni plakati grafične oblikovalke Danijele Grgić in kultni logotipi oblikovalca Dejana Miletiča, jeseni bo sledila razstava fotografij z zvočnimi performansi umetnic Petre Kapš in Severin Hirsch, ob tem pa še šest vrhunskih fotografskih razstav in razstava Ta ljudske v stripu.
»Izumljajo« prizorišča
Ministrstvo za kulturo je društvu dodelilo sredstva z namenom podpore trajnejšega delovanja na osnovi njegovih preteklih celovitih in vsebinsko zaokroženih projektov sodobne in izvirne produkcije in producentskih pristopov, s čimer mu je omogočilo stabilen programski razvoj v naslednjih štirih letih. Kljub temu pa obstajajo nekateri ključni izzivi, ki jih bo treba premagati. Društvo Tenzin, ki se po obsegu izvedenih dejavnosti že sedaj uvršča med profesionalne nevladne organizacije, še zmeraj nima možnosti, da bi si zagotovilo tudi stabilno kadrovsko podporo v obliki vsaj ene stalne zaposlitve. Glavnino dela tako opravijo prostovoljci in občasni honorarni sodelavci, kar je povezano z negotovostjo in tveganjem. »Težava je tudi zagotovitev ustreznih razstavnih prostorov – zaradi pomanjkanja galerijske infrastrukture bo treba še nadalje 'izumljati prizorišča'. Dobra novica je, da sta nam podporo pri tem že zagotovila oba javna zavoda s področje kulture in nekateri lokalni ponudniki s področja gospodarstva. Na podlagi preteklih izkušenj zato ostajamo optimistični, saj kreativne rešitve pogosto prinesejo največ (pogosto presenetljivih) sinergičnih učinkov,« je sklenila Muhičeva.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
