Celje, 12. januarja – Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik je na celjskem okrožnem sodišču danes nadaljeval zagovor glede očitkov o gradnji Teša 6. Povedal je, da dveh aneksov k rezervacijski pogodbi, ki jo je Teš sklenil z Alstomom, nadzorni svet elektrarne ni potrjeval, saj naj to ne bi bila praksa.

Prvi aneks je Alstomu prinesel še dva dodatna meseca za dobavo tehnološke opreme za Teš 6, v drugem pa je bilo zapisano, da se zaradi razmer na trgu ne bo določila cena montaže opreme za šesti blok. Po Rotnikovih besedah je Alstom leta 2009 zaradi višjih borznih cen zvišal ceno gradnje Teša 6. Zatrdil je, da je bila finančna konstrukcija Teša 6 ves čas zaprta, najeli so tudi posojila pri Evropski investicijski banki ter Evropski banki za obnovo in razvoj. Nenehno so tudi potekala pogajanja, da bi bil projekt Teš 6 čim cenejši, lastniki Teša pa so zahtevali, da mora biti cena gradnje pod milijardo evrov, je dodal.

Spomnil je, da je bila rezervacijska pogodba, po kateri je Teš Alstomu plačal 25 milijonov evrov, sklenjena septembra leta 2007. Takrat so stekli tudi pogovori o projektiranju Teša 6.

Pred sodiščem se je danes zagovarjal tudi nekdanji poslovodja v Alstomu Josef Reisel, ki krivde iz obtožnice ni priznal. Tožilstvo mu očita, da je Rotniku naklepno pomagal pri zlorabi položaja in mu omogočil pridobitev 670.000 evrov premoženjske koristi.

Kot je dejal Reisel, je bila njegova naloga zbirati informacije o gradnji termoelektrarn po Evropi. Ponudbo za gradnjo Teša 6 je dalo vodstvo Alstoma, osebno pri tem ni sodeloval. “Nisem imel nobenih pooblastil za pripravo ponudbe glede gradnje Teša 6, prav tako nisem prejel nobene provizije od tega projekta,” je zatrdil.

Obtožnica sicer prvoobtoženemu Rotniku in soobtoženim očita sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje nepotrebnih meritev za peti blok. Poleg tega jim očita zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla petega bloka Teša in gradnjo šestega bloka. Vsi obtoženi so doslej krivdo zanikali, priznal jo je le pravni naslednik Alstoma, ameriško podjetje General Electric, ki je s Tešem ob tem sklenilo dogovor o poravnavi. Sodišče je nato na oktobrskem naroku ameriškemu velikanu naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni, ki jo bo prejel državni proračun, in plačilo sodnih stroškov v višini 50.000 evrov.

Z zlorabo položaja je General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki pa jih bo vrnil. V skladu z dogovorom o poravnavi je moral Tešu leta 2021 izplačati 138,7 milijona evrov, poleg tega pa bo prispeval še 110 milijonov evrov za servisne storitve ter 12 milijonov evrov v povračilu drugih stroškov in prihrankov. Servisne storitve bodo potekale do leta 2029 oziroma 2030. (STA)