Šentjurska knjižnica: Od prve knjižničarke do središča kulturnega življenja
Mineva petdeset let od začetkov organiziranega in strokovnega knjižničarstva v občini Šentjur. Prelomno je bilo leto 1976, ko se je v šentjurski knjižnici zaposlila prva knjižničarka za polni delovni čas.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V minulih petih desetletjih se je knjižnica razvijala od skromnih začetkov do današnjih dni, ko ni več le prostor za izposojo knjig, ampak je pomembno kulturno, izobraževalno in družabno središče lokalne skupnosti.
»Praznujemo petdeset let skupnosti, ki je verjela v moč knjige, branja, znanja in kulture,« poudarja Saša Gaber, direktorica Knjižnice Šentjur.
Čeprav Knjižnica Šentjur praznuje petdeset let organiziranega in strokovnega knjižničarstva, so korenine knjižnične dejavnosti v tem okolju veliko starejše. Segajo v začetek 20. stoletja, ko so se ljudje povezovali ob knjigi, branju in zaradi želje po znanju.
Leta 1902 je bilo ustanovljeno Katoliško bralno društvo, ki predstavlja enega pomembnih mejnikov v zgodovini knjižnične dejavnosti v krajih na širšem Šentjurskem.
Poslanstvo se spreminja
Poslanstvo knjižnice se nadgrajuje, razvija oziroma spreminja, saj poleg zagotavljanja bogate ponudbe knjižničnega gradiva in širjenja bralne kulture skrbi tudi za organizacijo prireditev, dejavnosti za otroke in odrasle ter izvedbo različnih bralnih in kulturnih projektov.
»Danes knjižnica ni več samo prostor, kamor pridemo po knjigo, ampak je prostor srečevanja, znanja, kulture, ustvarjalnosti in druženja. Pripravljamo številne dogodke za otroke, mladino in odrasle ter sodelujemo pri različnih kulturnih in bralnih projektih,« poudarja Saša Gaber, direktorica Knjižnice Šentjur.
Biti blizu ljudem
Vsaka knjižnica piše zgodbo s svojimi uporabniki – z bralci, obiskovalci prireditev, ter z vsemi, ki radi prihajajo v knjižnico.
»Med drugim je naša knjižnica prostor, v katerem najmlajši naredijo svoje prve korake v čarobni svet pravljic, v katerem mladi iščejo odgovore in navdih, v katerem odrasli najdejo znanje, sprostitev ali dobro zgodbo,« doda sogovornica.
Knjižnica Šentjur ima enote v Dobju, na Ponikvi in Planini pri Sevnici, s čimer si prizadeva knjige in bralno kulturo čim bolj približati ljudem. Tako knjižnica ostaja blizu prebivalcem. In prav skupnost je tista, ki po mnenju direktorice daje knjižnici njen pravi pomen.
Zahvale mnogim
Vsako obdobje v razvoju Knjižnice Šentjur je prineslo svoje izzive in vsaka generacija zaposlenih je pustila svoj pečat.
»Ob jubileju se zato zahvaljujemo naši ustanoviteljici Občini Šentjur, ki že desetletja prepoznava pomen knjižnice in ji zagotavlja podporo, s čimer omogoča njeno nemoteno delovanje in razvoj. Zahvaljujemo se tudi vsem nekdanjim direktoricam, knjižničarkam in knjižničarjem ter vsem zaposlenim, ki so skozi desetletja vsak na svoj način prispevali k temu, da je knjižnica danes takšna, kot je.«
Ob tem je Gabrova izpostavila tudi obiskovalce, zaradi katerih knjižnica uresničuje svoje poslanstvo »Največja zahvala gre prav njim – uporabnikom knjižničnih storitev. Brez njih bi bile police v knjižnici samo police in knjige le knjige. Oni so tisti, ki zgodbam vdihujejo življenje. Oni so tisti, zaradi katerih ima naše delo smisel.«
Za prihodnost knjižnic jo ni strah
Svet se hitro spreminja. Tehnologija napreduje, informacije so dostopne skoraj na vsakem koraku, zato se spreminjajo tudi bralne navade. »Kljub temu sem prepričana, da potreba po prostoru, v katerem se lahko človek ustavi, v miru razmišlja, bere, posluša in sreča z drugim človekom, ne bo nikoli izginila. Knjižnica bo zato tudi v prihodnje ostala prostor znanja, kulture, ustvarjalnosti in povezovanja.
In morda je prav to največja vrednost knjižnice – da povezuje preteklost s prihodnostjo, starejše z mladimi, knjige z ljudmi in ljudi med seboj,« dodaja direktorica.
V času, ko nas sodobna tehnologija oddaljuje in odtujuje, ostaja knjižnica eden redkih javnih prostorov, v katerem se ljudje lahko srečujejo v živo.
»V knjižnici nastajajo prijateljstva, se porajajo ideje in zamisli za sodelovanja ter občutek pripadnosti skupnosti. Zato knjižnica ni le varuhinja pisane besede, ampak tudi srce lokalnega kulturnega in družbenega življenja,« dodaja sogovornica.
Tudi zato Knjižnica Šentjur že deset let vodi organizacijsko enoto – Ipavčev kulturni center Šentjur.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
