SLG Celje: Sezono Klasika v Celju začeli z distopijo 1984
Z uprizoritvijo Orwellovega romana so odstrli kulise nove sezone SLG Celje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
S premiero predstave, ki je nastala po distopičnem romanu Georgea Orwella z naslovom 1984, so zadnji petek septembra v SLG Celje začeli novo sezono. Ta bo vsebinsko posvečena vrhunskim klasikom. Predstavo je režiral Celjan Tomaž Krajnc. Ta večer so se z odprtjem razstave poklonili tudi kostumografinji Cveti Mirnik.
Predstavo igrajo na Malem odru. Dramatizacijo podpisujeta znana britanska dramatika Robert Ick in Duncan Macmillan.
Orwellova distopična vizija sveta izpred skoraj osemdesetih let je še vedo zelo aktualna in v predstavi vstopa v neposreden dialog s sodobnostjo. Še vedno so namreč aktualna vprašanja o resnici, nadzoru in svobodi posameznika, tokrat zaradi manipulacij umetne inteligence, sodobnih medijev in algoritmov.
Orwel je distopični roman, na katerem temelji uprizoritev, napisal pod vtisom lastnih izkušenj španske državljanske vojne. Takrat se je srečal z manipulacijo, s propagando in z razpadom ideoloških iluzij. Opozarjal je na nevarnost političnih sistemov, ki si prisvajajo pravico do določanja resnice in razumevanja sveta posameznika s pomočjo nadzora.
Kaj je res(nično)?
Ustvarjalci predstave so prepričani, da sta vprašanji, kaj je resnično in komu lahko zaupamo, še vedno zelo aktualni. Prevajalec in režiser Tomaž Krajnc meni, da je roman 1984 iz dneva v dan bolj aktualen. Vodilo sodelujočih pri uprizoritvi je bilo ustvariti svet, ki je univerzalen, saj so teme po mnenju režiserja globalne in na nek način brezčasne.
»Največji izziv je predstavljalo vprašanje, kaj je v predstavi sploh resnično,« pove Krajnc. »Kot ustvarjalci smo morali najti ravnotežje med odprtostjo različnih možnosti in dovolj jasno zgodbo, da lahko gledalec sam izbere svojo resničnost,« dodaja.
Za Krajncem številni uspešni projekti
Krajnc je Celjan, ki je po diplomi iz psihologije (študiral je v Ljubljani) magistriral tudi iz režije na konservatoriju Royal Conservatoire of Scotland. V mednarodnem umetniškem prostoru ustvarja že petnajst let. Najpogosteje pri projektih v Združenem kraljestvu kot režiser in asistent režije.
Tomaž Krajnc: »Največji izziv je predstavljalo vprašanje, kaj je v predstavi sploh resnično. Kot ustvarjalci smo morali najti ravnotežje med odprtostjo različnih možnosti in dovolj jasno zgodbo, da lahko gledalec sam izbere svojo resničnost.«
Znan je po številnih uspešnih predstavah. Predstava Blazinec, ki jo je pred dvanajstimi leti režiral v Gledališču Zarja Celje, je na Linhartovem srečanju prejela vse štiri nagrade: za najboljšo predstavo, režijo in dve igralski nagradi. To se je zgodilo prvič v zgodovini festivala.
Režiral je tudi štiri filme in spletno serijo Dualizem. Za njegovo ustvarjalnost je značilno zanimanje za človeško psiho in aktualne družbene teme. Prepričan je tudi, da lahko gledališče s kulturno izmenjavo odpira prostor za dialog o globalnih izzivih.
Poklon kostumografinji Cveti Mirnik
V SLG Celje so v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi) v petek odprli tudi razstavo Cveta Mirnik: Kostumografinja in njen svet, posvečeno v Žalcu rojeni umetnici.
Z razstavo želijo predstaviti opus ustvarjalke, ki je zaznamovala slovensko gledališče, a je po besedah kustosinje mag. Tee Rogelj slovenska javnost, celo gledališka, kljub temu komaj ali sploh ne pozna. »V inštitutu želimo, da naše zbirke ne ostajajo zgolj v skladiščih, temveč da so čim bolj odprte in prisotne v slovenskem prostoru, dostopne slovenski javnosti,« je dodala Tea Rogelj.
Povezalo se je več organizacij
Za razstavo ima zasluge tudi mag. Alenka Domjan, umetnostna zgodovinarka in upokojena galeristka. S pobudo za skupni projekt je namreč povezala Slogi, Medobčinsko splošno knjižnico Žalec in tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem. Pomagala sta tudi SLG Celje in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, gledališči, v katerih je Cveta Mirnik največ ustvarjala. Pri pripravi razstave so sodelovali še številni posamezniki. »Od Jožeta Domjana, ki je s srcem in brezplačno oblikoval monografijo, pričevalci in do Vinka Möderndorferja, ki je pisal za monografijo,« je nanizala sogovornica.
Ustvarjala tudi, ko ji ni bilo treba
Cveta Mirnik, ki je bila po izobrazbi akademska slikarka, je bila znana po svoji predanosti delu. »Neizmerna ljubezen do gledališča jo je gnala, da je tudi v prostem času in brez gledališkega naročila sanjarila o gledališču,« je o tem, da je ustvarjala kostume tudi za uprizoritve, ki niso bile uresničene ali naročene, zapisal režiser Vinko Möderndorfer.
Tea Rogelj: »Nagovorila me je tudi likovnost kostumografskih skic Cvete Mirnik, risarska in slikarska veščost, ki se odražata v njih.«
V sedemindvajsetih letih je podpisala petinštirideset kostumografij na slovenskih poklicnih odrih ter kostumografiji za slovenski celovečerni igrani film Deseti brat in celovečerno televizijsko igro Vehovčev Jurij, baron.
Kustosinja razstave Tea Rogelj je še poudarila, da skice Cvete Mirnik niso zgolj zasnove za kostume, temveč tudi likovno zanimiva in dovršena umetniška dela.
»Nagovorila me je tudi likovnost njenih kostumografskih skic, risarska in slikarska veščost, ki se odražata v njih.« Po njenih besedah so gledališke stvaritve Cvete Mirnik najbolj zaznamovali barvni odtenki. Razstava bo na ogled do 2. novembra.
V predstavi 1984 nastopajo Nejc Jezernik, Lucija Harum, Branko Završan, Aljoša Koltak, Damjan Trbovc, Tanja Potočnik, Andrej Murenc in Renato Jenček (na posnetku), Ula Umek (glas otroka), Đorđe Dimitrijević ter Matej Karlovšek. Dramaturginja je Tatjana Doma, scenografka in kostumografka Vasilija Fišer, avtor glasbe je Leon Firšt, oblikovalec odrskega giba Felipe Pacheco, oblikovalec svetlobe Dome Lušin in lektorica Živa Čebulj.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
