Hrvaški strokovnjak razkril, kaj bi se Hrvaška lahko naučila od Ljubljane
Hrvaški strokovnjak kot zgled izpostavil Ljubljano: Je Slovenija že tam, kamor Hrvaška šele želi priti?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hrvaški strokovnjak za turizem Josip Mikulić je v pogovoru za portal Morski.hr opozoril na težave množičnega in sezonskega turizma in izgubo avtentičnosti. Ko so ga vprašali, katera evropska destinacija bi lahko bila zgled Hrvaški, je brez večjih pomislekov izpostavil Slovenijo – predvsem Ljubljano.
Morje privabi 83 odstotkov turistov, kultura komaj devet: Hrvaška išče novo pot
Hrvaška se že dolgo sooča z vprašanjem, kako zmanjšati odvisnost turizma od poletnih mesecev, sonca in morja. Josip Mikulić, predstojnik katedre za turizem na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, meni, da je eden od odgovorov kulturni turizem.
V pogovoru za portal Morski.hr je opozoril, da je morje še vedno daleč najpomembnejši motiv za prihod turistov na Hrvaško. Po raziskavi TOMAS Hrvaška 2022/2023 ga kot razlog za obisk navaja kar 83 odstotkov gostov, medtem ko kulturo in umetnost kot enega od motivov navaja približno devet odstotkov.
A prav kulturni turisti so za destinacije zanimivi tudi zaradi svoje potrošnje. Po podatkih raziskave so na Hrvaškem v povprečju ostali okoli osem noči in dnevno porabili približno 209 evrov, medtem ko je bilo povprečje vseh turistov okoli 140 evrov. Kulturni turisti torej dnevno porabijo skoraj 50 odstotkov več.
Še pomembnejši je podatek, ki kaže, kako močno je hrvaški turizem skoncentriran v poletnih mesecih. Med turisti, ki jim je kultura in umetnost glavni motiv potovanja, se med junijem in septembrom odvije približno 30 odstotkov potovanj, medtem ko je pri celotnem turističnem povpraševanju ta delež skoraj 73 odstotkov.
Slovenija kot zgled
Prav tu pa postane intervju še posebej zanimiv za Slovence. Ko je moral Mikulić izpostaviti evropsko destinacijo, ki bi lahko Hrvaški služila kot zgled, je navedel Slovenijo, predvsem Ljubljano.
Po njegovih besedah Ljubljana kulture ne obravnava zgolj kot turistične atrakcije v starem mestnem jedru. Razvija kulturne četrti, s katerimi obiskovalce usmerja tudi v druge dele mesta. Pri tem sodelujejo lokalni prebivalci, kulturne ustanove in kreativni sektor. Kot pomemben element je izpostavil tudi povezovanje lokalnih proizvajalcev hrane s hoteli in restavracijami ter spremljanje trajnosti in kakovosti življenja prebivalcev.
»Ne mislim, da moramo kopirati Slovenijo ali kogarkoli drugega. Vsekakor pa lahko prevzamemo dobre mehanizme,« je povedal za Morski.hr.
Turizem ni samo število obiskovalcev
Mikulić opozarja, da sama kulturna dediščina še ne pomeni uspešnega kulturnega turizma. Okoli nje je treba ustvariti celoten produkt – od prevoza in spletnega nakupa vstopnic do informacij v tujih jezikih, odprtih restavracij in povezovanja različnih znamenitosti.
Ob tem opozarja tudi na temno stran množičnega turizma. Če zaradi turistov prebivalci v lastnem mestu ne morejo več normalno živeti ali če množice začnejo poškodovati kulturno dediščino, zgolj rast števila nočitev ni več dovolj.
Podobno velja za gastronomsko ponudbo. Po njegovem mnenju ni težava, če turist lahko naroči pico ali pomfrit. Težava nastane, ko takšna ponudba izrine lokalno hrano in je jedilnik v enem turističnem kraju skoraj enak kot v stotinah drugih krajev po Sredozemlju.
Prav lokalna hrana pa je lahko pomemben del turistične zgodbe. Mikulić opozarja, da avtentičnost ni le vprašanje kulture, temveč tudi gospodarstva: če turist uživa lokalne izdelke, več njegove porabe ostane v lokalnem okolju.
Je Ljubljana že korak pred drugimi?
Mikulićeva omemba Ljubljane je zanimiva predvsem zato, ker prihaja iz države, ki se sama sooča z nekaterimi zelo podobnimi turističnimi izzivi kot Slovenija – od pritiska obiskovalcev do vprašanja, kako turizem povezati z lokalnim prebivalstvom.
Njegovo sporočilo je precej preprosto: ni dovolj, da destinacija privabi čim več turistov. Pomembno je, kam jih usmerja, kdaj jih privabi, koliko koristi od njih ostane lokalnemu okolju in kako turizem vpliva na življenje domačinov.
Po tej logiki je lahko Ljubljana za Hrvaško zanimiv primer. Hkrati pa je njegovo opozorilo pomembno tudi za Slovenijo: uspešen turizem ni samoumeven. Tudi destinacija, ki je danes predstavljena kot zgled, mora ves čas iskati ravnotežje med obiskovalci, gospodarstvom, kulturo in kakovostjo življenja domačinov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
