Mestni muzej Ljubljana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dolga desetletja so slovenske družine vestno vzdrževale tradicijo napornih romanj v prikolice in počitniške domove v lasti sindikatov in podjetij, da so se potem namakale v morju, družile na terasah, pile neomejene količine pijač, pekle na žaru, igrale pingpong in badminton, gledale ladje … To so bili časi, ko se je železar iz Štor na Reki iz same radosti oblečen vrgel v morje, vpijoč: »Pa smo tu!«, in ko je direktor iz Hmezada v Crikvenici na terasi pil pivo s svojimi delavci. 

Več kot šestdeset let je preteklo od takrat, ko so starši Marjana Mačkoška prvič peljali na letovanje v počitniški dom Železarne Štore na Rabu. Iz domačega kraja so krenili ob sedmih zvečer; z vsega dvema kovčkoma prtljage – več ni bilo mogoče vzeti na dolgo naporno pot – so z lokalnim potniškim vlakom krenili na romanje proti morju, ki se je zdelo v tistih časih oddaljeno kot drug planet. V Celju so presedli na brzovlak, ki je ob osmih odpeljal proti Reki. Po dolgotrajni vožnji brez klime v natrpanem vlaku, ki mu je dodobra preštela kosti, je mali Marjan od silne radosti vriskal, ko je na obzorju zagledal modro črto morske gladine … A pot še zdaleč ni bila končana.