Gorazd Suhadolnik

Diskriminacijo so zaznali v kar tretjini primerov. Preverjanje je potekalo v okviru vseevropske kampanje pod okriljem organizacije European Grassroots Antiracist Movement - EGAM. Letošnji kampanji pa so se poleg slovenskih pridružile še nevladne organizacije Češke, Srbije, Francije in Italije.

Podatki so najslabši v primeru Češke, kjer so preverjali obravnavo Romov in v kar 62,5 odstotka primerov zaznali diskriminacijo, pa tudi v Franciji, kjer so jo pri obravnavi temnopoltih oseb in oseb arabskega porekla zaznali v 45 odstotkih. Sicer pa povsod podatki nakazujejo, da več kot tretjina oseb tujega porekla ne more do najemniškega stanovanja po lastni izbiri.

V Sloveniji so preverjali obravnavo pri nepremičninskih agencijah, ter se omejili na povpraševanje po relativno cenejših, manjših stanovanjih, in sicer le za samske osebe in le na območju Ljubljane. Testiranje so izvedli telefonsko v maju in juniju, opravili so 40 testov, kar pomeni 80 telefonskih pogovorov oz. poizvedovanj.

Z njimi so preverjali, kako agencije ravnajo, če se za posamezno stanovanje zanima oseba tujega porekla (naglas, ime afriškega porekla, srbsko, makedonsko, latinsko, ameriško ime, tuje državljanstvo) in kako, če po istem stanovanju povprašuje oseba slovenskega porekla, pri čemer imata osebi primerljive dohodke, zaposlitev, starost, spol. Edina bistvena razlika med njima je torej poreklo oz. narodnost. Razmik v povpraševanju pa je bil le nekaj ur.

Kot sta v današnjem skupnem sporočilu za javnost zapisala Ekvilib Inštitut in Zagovornik načela enakosti, so tudi v Sloveniji podatki testiranja precej zaskrbljujoči, saj kažejo na obstoj diskriminacije v tretjini primerov. Zaznali so jo namreč v 13 od 40 poskusov.

V tretjini primerov so tako agencije "tujcu" že v naprej neresnično pojasnile, da je stanovanje že oddano ali pa so osebe obravnavali bistveno slabše. Niso jim na primer hoteli posredovati podrobnosti, češ naj jim pišejo po elektronski pošti, jih napotili, naj pokličejo nazaj v nerazumno poznih urah, ali pa jim obljubili, da jih bodo agenti poklicali nazaj, pa jih niso.

Nekateri ponudniki so bili do teh oseb tudi zelo neprijazni in nevljudni, v nekaj primerih so omenili, da bo najemnina dražja, v enem primeru pa je agencija prostodušno povedala, da lastnik z oddajo ne bi soglašal. Nasprotno pa so osebi slovenskega porekla agencije isto stanovanje naknadno, v zamiku nekaj ur, brez omejitev ponujali, bili prijazni in ustrežljivi.

Kršitve so zaznali pri 12 različnih posredniških agencijah. Rezultat pa je bil najslabši v primeru obravnave oseb srbskega in makedonskega porekla, kjer se je približal kar polovici vseh testiranih primerov.

V sporočili za javnost so ob tem opozorili, da je očitno, da se trenutno diskriminacije profesionalni ponudniki tovrstnih storitev bodisi sploh ne zavedajo, ali pa se "zgolj" ne bojijo nobenih posledic kršenja zakonodaje. Zato se, dodajajo, velja vprašati, ali so slovenski mehanizmi varstva sploh učinkoviti.