Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

"Na podlagi prvih informacij, ki smo jih zasledili v osnutku nacionalnega programa, je zelo težaven predlog uvedbe drugega tujega jezika v zadnji triadi osnovne šole, kar smo starši opozarjali zadnje leto na delovni skupini za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030, kjer so bili argumenti preslišani," je pojasnila Lara Romih.

Kot je poudarila, so s skupno podporo ravnateljev, učiteljev in staršev tako uspeli umakniti obvezni drugi tuji jezik v zadnji triadi iz predloga sprememb zakona o osnovni šoli, kjer je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda prisluhnil argumentom.

Proti tudi ravnatelji

Da je to negativno presenečenje ter da so še zmeraj tudi ravnatelji proti, je po njenih navedbah potrdila tudi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič. V odzivu za STA je zapisala, da v združenju podpirajo tako upoštevanje dosežkov nacionalnega preverjanja znanja kot eno izmed meril, kadar bo potrebna omejitev vpisa v programih srednješolskega izobraževanja, kot tudi uvedbo tujega jezika v prvi razred osnovne šole kot obvezni predmet. Večina članov medtem po navedbah Mihelič nasprotuje uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi.

V zvezi aktivov sicer sicer menijo, da se kar nekaj predlogov ujema s predlogom sprememb zakona o osnovni šoli in predlogi Partnerstva za kakovost in pravičnost v vzgoji in izobraževanju.

V osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 je opredeljenih 21 strateških ciljev in 284 ukrepov na šestih področjih. Ukrepi segajo od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih, nekateri so bolj vsebinski, drugi bolj organizacijski, pa tudi takšni, ki trenutno niso izvedljivi, so v torek na predstavitvi osnutka dokumenta pojasnili v strokovni skupini.