Ta redka motnja lahko povzroči, da ne prepoznate znanih stvari
Predstavljajte si, da gledate znan obraz, a ne veste, kdo je pred vami. Za tem nenavadnim pojavom se lahko skriva agnozija.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predstavljajte si, da zjutraj vstanete, pogledate na mizo in zagledate skodelico. Dobro jo vidite, prepoznate njeno barvo in obliko, vendar ne veste, kaj je. Šele ko jo primete v roke, ugotovite, da gre za predmet, iz katerega vsak dan pijete kavo. Še bolj nenavadno je, če pogledate človeka, ki ga poznate že vse življenje, pa njegovega obraza ne prepoznate.
Takšne težave se lahko pojavijo pri agnoziji, redki nevrološki motnji, pri kateri možgani ne zmorejo pravilno prepoznati informacij, ki jih dobivajo prek čutil.
Oči vidijo, možgani pa ne prepoznajo
Pri agnoziji težava ni nujno v slabem vidu, sluhu ali dotiku. Človek lahko predmet jasno vidi, sliši zvok ali občuti nekaj v dlani, vendar možgani teh informacij ne povežejo s pomenom, ki ga že pozna.
Gre za motnjo prepoznavanja, ki nastane zaradi nepravilnega delovanja določenih možganskih področij. Oseba lahko na primer brez težav opiše obliko predmeta, ne zna pa povedati, čemu služi.
Agnozija ni enaka pozabljivosti. Pri običajnih težavah s spominom se človek morda ne spomni, kam je odložil ključe. Pri vidni agnoziji pa lahko ključe gleda neposredno pred seboj, vendar jih samo na podlagi videza ne prepozna.
Najpogosteje se pojavi po poškodbi možganov
Agnozija se lahko razvije zaradi poškodb možganskih predelov, ki sodelujejo pri obdelavi čutnih informacij. Med pomembnejšimi vzroki so možganska kap, poškodbe glave, možganski tumorji in nekatere okužbe osrednjega živčevja. Pojavi se lahko tudi pri nevrodegenerativnih boleznih, pri katerih možganske celice postopoma propadajo.
Simptomi se lahko razvijejo nenadoma, denimo po možganski kapi, ali pa se stopnjujejo počasi. Odvisni so predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet.
Zanimivo je, da lahko posameznik kljub izrazitim težavam s prepoznavanjem ohrani številne druge sposobnosti. Lahko se normalno pogovarja, razmišlja in opravlja določene naloge, medtem ko mu prepoznavanje povsem običajnih stvari povzroča velike težave.
Ko ne prepoznate niti obraza bližnjega
Ena najbolj znanih oblik motnje prepoznavanja je prosopagnozija, imenovana tudi obrazna slepota. Ljudje s to motnjo imajo težave s prepoznavanjem obrazov. Nekateri ne prepoznajo niti družinskih članov ali dolgoletnih prijateljev, čeprav jih sicer dobro poznajo. Namesto po obrazu se zato naučijo ljudi prepoznavati po glasu, pričeski, načinu hoje ali značilnih oblačilih. Prosopagnozija je lahko posledica možganske poškodbe, pri nekaterih ljudeh pa je prisotna že od otroštva, brez ugotovljene poškodbe možganov.
Agnozija ima tudi druge oblike. Pri slušni agnoziji človek sliši zvoke, vendar jih težko prepozna. Lahko na primer sliši zvonjenje telefona, a ne ugotovi, kaj ga povzroča. Pri tipni agnoziji pa posameznik predmeta ne prepozna z dotikom, čeprav ima ohranjen občutek za tip. Če mu v dlan položimo kovanec, morda ne bo vedel, kaj drži, dokler ga ne pogleda.
Težave se lahko pokažejo pri povsem običajnih opravilih
Agnozija lahko močno vpliva na samostojnost. Predmeti, ki jih človek uporablja vsak dan, nenadoma postanejo neprepoznavni. Priprava kosila, izbira oblačil ali iskanje stvari po stanovanju lahko zahtevajo veliko več truda kot prej. Pri nekaterih oblikah se pojavijo tudi težave s prepoznavanjem znanih krajev in orientacijo.
Za svojce je takšno vedenje pogosto nerazumljivo. Oseba se lahko sicer povsem običajno pogovarja, vendar ne prepozna predmeta, ki ga ima pred očmi. Takšne spremembe lahko povzročajo stisko, negotovost in umikanje iz družbe, zlasti kadar okolica ne razume, kaj se dogaja.
Kako zdravniki ugotovijo, da gre za agnozijo?
Ob sumu na agnozijo je potreben nevrološki pregled. Zdravnik najprej preveri, ali so težave morda posledica okvare vida, sluha, motenj govora, spomina ali drugih kognitivnih sposobnosti. Pri preiskavah lahko osebo prosi, naj prepozna različne predmete, slike, zvoke ali stvari, ki jih otipa z zaprtimi očmi.
Pomembno je ugotoviti, ali se težava pojavlja samo pri enem načinu zaznavanja. Nekdo na primer ne prepozna predmeta na sliki, vendar takoj ve, kaj je, ko ga prime v roke. Za ugotavljanje morebitnih poškodb možganov zdravniki uporabljajo tudi slikovne preiskave, predvsem magnetno resonanco ali računalniško tomografijo.
Ali je agnozijo mogoče pozdraviti?
Zdravljenje je odvisno predvsem od vzroka. Če se motnja pojavi zaradi bolezni ali poškodbe možganov, je pomembno zdravljenje osnovnega stanja. Posebnega zdravila, ki bi neposredno odpravilo vse oblike agnozije, ni. Pri nekaterih bolnikih se sposobnost prepoznavanja sčasoma izboljša, pri drugih težave ostanejo dolgotrajne.
Pomembno vlogo ima rehabilitacija, zlasti delovna terapija in po potrebi logopedska ali nevropsihološka obravnava. Strokovnjaki posamezniku pomagajo razviti načine, s katerimi lahko nadomesti prizadeto sposobnost. Če na primer težko prepoznava predmete z vidom, se lahko nauči bolj zanašati na dotik. Pri težavah s prepoznavanjem obrazov mu lahko pomagajo glasovi in druge značilnosti ljudi.
Veliko pomeni tudi prilagoditev domačega okolja. Urejeni prostori, stalna mesta za vsakodnevne predmete in jasne oznake lahko zmanjšajo zmedo ter olajšajo samostojno življenje.
Kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč?
Če človek nenadoma ne prepozna znanih predmetov, obrazov ali okolice, tega ne smemo pripisati zgolj utrujenosti ali staranju. Nenadno nastale motnje prepoznavanja so lahko znak možganske kapi, še posebej če jih spremljajo težave z govorom, povešen ustni kot, šibkost ene strani telesa ali motnje vida. V takšnem primeru je treba takoj poklicati 112.
Tudi če se težave pojavljajo postopoma, je pomemben pregled pri zdravniku. Zgodnje odkrivanje vzroka lahko omogoči pravočasno zdravljenje in ustrezno pomoč.
