Arhiv Štajerskega Tednika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V vinogradih, ki so jih prizadele različne vremenske ujme, je bilo lani pridelanih 89.000 ton grozdja (okrog 52 milijonov litrov vina), kar je v povprečju še za 6 % manj kot ob skromni letini 2016 in desetino manj kot v povprečju zadnjih petih let. Tudi letošnje leto ni prizanašalo vinogradnikom, saj so se vinogradniki borili z nestanovitnim vremenom, ki je dajalo odlične pogoje za razvoj bolezni, ter pred samo trgatvijo še z osami. »Posledično je bila v vinogradih v veliki meri prisotna kisla gniloba – cik. Nekateri so bili tako okuženi, da je bilo mogoče kiselkast vonj tudi zaznati,« je povedal Rebernišek. Zato so bili vinogradniki primorani v ločevanje okuženega in zdravega grozdja, mnogi pa so se odločili, da grozdje poberejo pred njegovo dejansko zrelostjo. Oboje pomeni dodaten izziv za kletarje. »Zaradi višjih temperatur v času trgatve in predelave poškodovanega grozdja pričakujemo pri moštu pojav etil acetata, ki po vonju spominja na razkužilo oziroma lepilo. Zato je treba mošt redno nadzorovati s poskušanjem, saj je etil acetat v nadaljnjih fazah težko odpraviti. V začetnih fazah pa lahko oksidacijo ustavimo z obilnim žveplanjem, pomagamo pa si lahko tudi z raznimi enološkimi sredstvi ali z dodajanjem zdravih droži.« Možnost razvoja etil acetata lahko omejimo tudi z nižjimi temperaturami vretja. »Med fermentacijo je treba mošt hladiti – optimalno je, da ima mošt 17 stopinj Celzija.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku