Arhiv Štajerskega Tednika

O tem je tekla beseda tudi na nedavnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer so si udeleženci posveta med drugim skušali odgovoriti na vprašanje, kako poskrbeti za semena, hrano in krmila za živali, ki bodo, kot kažejo napovedi, verjetno slednjič začela primanjkovati. Zagotovil o brezskrbni prihodnosti ni, so ugotovili, prav tako ni podatkov o tem, koliko odstotkov smo lahko v primerih motenj na trgu in brez uvoza samooskrbni.

Prednost bodo imeli veliki

»Pretirana odvisnost od uvoza hrane in dobrin ni prilagojena na sedanje in pričakovane razmere, zato je potrebno čimprejšnje ukrepanje glede prehranske varnosti,« je prepričana Irena Rotar iz Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije. »Našo prehransko varnost ovira nekaj pomembnih dejavnikov, zlasti bi izpostavila veliko preveč birokracije in prednostno umeščanje multinacionalk pred slovenskimi interesi. Poleg tega je naša projekcija svetovnih razmer povsem nerealna, zato tudi ne ukrepamo v prid večje prehranske varnosti, da sploh ne omenjam neupoštevanja dejstev, potreb in pobud ljudi s terena.«

Vprašanj je v tem trenutku veliko več kot nedvoumnih odgovorov, ugotavlja Rotarjeva. »Pa vendar je najbrž vsem jasno, kaj bodo v primeru pomanjkanja živil storile tuje korporacije – gotovo bodo najprej oskrbele večje trge, denimo nemškega, in šele nato majhen slovenski trg, če bo zanj še sploh kaj ostalo. Na mestu je tudi dilema, ali bo nova skupna evropska politika res poskrbela za več slovenske hrane in večjo samooskrbo s sonaravno pridelano hrano, ali pa bo v ospredju hidroponsko pridelana hrana.«

Kmet ni več svoboden

Brez domačih semen se nam slabo piše

Preberite več v Štajerskem Tedniku