Zdaj lahko Google iz vaših sporočil in fotografij izve, kaj vam bo prodal
Google je leta 2020 obljubil, da zasebnih podatkov iz Gmaila in Fotografij ne bo uporabljal za oglase. Zdaj je dodal izjemo. Kaj se spreminja?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Leta 2020 je izvršni direktor Googla Sundar Pichai javno zagotovil, da podjetje informacij iz Gmaila, Driva, Koledarja in Fotografij ne uporablja za oglaševanje. Zagotovilo je zaključil z besedo »pika«.
Šest let pozneje je ta obljuba dobila izjemo.
Google je 16. oktobra spremenil pravilnik o zasebnosti, ki zdaj dopušča, da podatki iz zasebnih aplikacij vplivajo na personalizirane oglase. Pogoj je, da uporabnik aplikacije poveže z drugimi Googlovimi storitvami, ki omogočajo takšno oglaševanje.
Istega dne je podjetje začelo tudi preizkušati oglase v različici svojega iskalnika z umetno inteligenco, ki uporablja podatke iz povezanih aplikacij. To je potrdilo za Search Engine Land.
Ne gre več zgolj za spremembo besedila pravilnika, temveč za preizkušanje poslovnega modela, v katerem lahko osebna korespondenca postane tudi vir informacij za izbiro oglasov.
Iz zasebnega sporočila do oglasa
V središču spremembe je Googlova funkcija Personal Intelligence, ki umetni inteligenci omogoča povezovanje informacij iz različnih aplikacij.
Če posameznik v Gmail prejme potrdilo o hotelski rezervaciji, lahko umetna inteligenca iz njega razbere cilj potovanja in predlaga bližnje restavracije. Toda isti podatek lahko po novem prispeva tudi k izbiri oglasov.
Google v uradnih pojasnilih priznava, da se lahko povzetki, odlomki in ugotovitve, pridobljeni iz povezanih aplikacij, uporabljajo za prilagajanje oglaševanja.
Podjetje sicer zagotavlja, da oglaševalci nimajo neposrednega dostopa do zasebnih sporočil in fotografij. Vendar bistvo spremembe ni v tem, kdo lahko odpre elektronsko sporočilo, temveč kdo lahko gospodarsko izkoristi informacije, ki jih vsebuje.
To je pomembna razlika. Google lahko iz zasebnega sporočila pridobi uporabno informacijo, ne da bi oglaševalcu razkril njegovo vsebino.
Marca letos je podjetje še zagotavljalo, da uporabnikom, ki povežejo svoje aplikacije z umetno inteligenco v iskalniku, ne prikazuje oglasov. Oktobra jih je začelo preizkušati.
Zasebnost postaja plačilo za udobje
Sprememba razkriva širši problem razvoja umetne inteligence. Tehnološka podjetja želijo ustvariti digitalne pomočnike, ki bodo uporabnike poznali dovolj dobro, da bodo njihove potrebe predvideli, še preden jih bodo ti izrecno izrazili.
Za to pa potrebujejo dostop do vse večjega dela njihovega zasebnega življenja.
Posameznik, ki umetni inteligenci dovoli pregledovanje svojih rezervacij, sporočil ali fotografij, praviloma pričakuje boljšo storitev. Manj očitno je, da se lahko informacije, pridobljene za pomoč uporabniku, uporabijo tudi za oglaševanje.
Tako se spreminja tudi narava privolitve. Uporabnik sicer formalno odloča, katere aplikacije bo povezal, vendar pravila nadaljnje uporabe informacij oblikuje podjetje.
Gre za izrazito neenako razmerje. Google določa, katere funkcije ponuja, katere podatke potrebujejo in pod kakšnimi pogoji jih lahko posameznik uporablja. Uporabniku preostane izbira znotraj tega sistema.
Podobno vprašanje se odpira pri konkurenci. Manjša tehnološka podjetja praviloma nimajo primerljivega dostopa do osebne korespondence, zgodovine iskanj, fotografij in drugih podatkov, ki jih Google zbira prek svojega obsežnega digitalnega ekosistema.
Prednost zato ni več samo v kakovosti umetne inteligence, ampak tudi v količini informacij, s katerimi jo je mogoče oskrbovati.
Za Google je oglaševanje posel, vreden več deset milijard
Gospodarski interes je precej jasen.
Po finančnem poročilu Alphabeta je Google samo v drugem četrtletju letos z oglaševanjem ustvaril 81,6 milijarde dolarjev prihodkov. To predstavlja več kot dve tretjini vseh prihodkov njegove matične družbe.
Podrobnejše poznavanje uporabnikovih potreb lahko poveča učinkovitost oglaševanja. Umetna inteligenca pa omogoča, da sistem iz podatkov ne prepoznava več samo posameznih interesov, temveč tudi širši kontekst uporabnikovega življenja.
Google ima zato dvojno vlogo. Uporabnikom ponuja storitve, v katerih hranijo nekatere najbolj zasebne informacije, hkrati pa večino prihodkov ustvarja z oglaševanjem.
Prav ta preplet odpira vprašanje, ali bodo tehnološka podjetja v prihodnje še sposobna jasno ločevati med storitvami, namenjenimi uporabniku, in gospodarskim izkoriščanjem podatkov, ki jih pri tem pridobijo.
Evropa določa omejitve, Google pa širi svoje možnosti
Za uporabnike v Sloveniji nova funkcija Personal Intelligence v opisani obliki trenutno še ni dostopna. Google jo po uradnih podatkih uvaja zunaj Evropskega gospodarskega prostora, Združenega kraljestva, Švice in Nigerije.
Evropska unija je medtem z aktom o digitalnih trgih (DMA) že omejila možnosti največjih tehnoloških podjetij za povezovanje osebnih podatkov med različnimi storitvami.
Regulacija zahteva veljavno privolitev za določene oblike takšne uporabe podatkov, uporabnikom, ki je ne podajo, pa mora biti na voljo manj personalizirana, vendar enakovredna alternativa. Namen pravil je tudi preprečiti, da bi največje platforme z zbiranjem informacij ustvarjale konkurenčne prednosti, ki jih manjši ponudniki ne morejo doseči.
Kot je Evropska komisija pojasnila pri izvajanju zakonodaje, kopičenje osebnih podatkov največjim platformam omogoča krepitev tržnega položaja in lahko zmanjšuje izbiro uporabnikov.
Googlova sprememba zato odpira tudi politično vprašanje nadzora nad digitalno infrastrukturo. Zasebni ponudniki danes upravljajo storitve, od katerih so odvisni komunikacija, delo in vsakodnevno življenje milijonov Evropejcev. Pravila o uporabi podatkov pa lahko spreminjajo bistveno hitreje, kot jim lahko sledijo zakonodajni postopki.
Kdo v resnici odloča o naših podatkih?
Google uporabnikom omogoča prekinitev povezav med aplikacijami in izklop personaliziranega oglaševanja v središču za oglase. Povezovanje zasebnih aplikacij ni samodejno.
Toda šestletni razmik med izrecno obljubo in njeno spremembo kaže, kako hitro se lahko premaknejo meje uporabe osebnih podatkov.
Podjetje je leta zagotavljalo, da zasebne elektronske pošte in fotografij ne uporablja za oglaševanje. Danes dopušča, da informacije iz teh storitev prek umetne inteligence vplivajo na oglase.
Uporabnik lahko posamezno funkcijo zavrne. Precej manj vpliva pa ima na odločitev, da funkcija, ki naj bi mu olajšala vsakdanje življenje, sploh postane del oglaševalskega sistema.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
