Arhiv Svet24

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovenijo in Hrvaško je januarja in februarja letos hudo prizadela ledena ujma, zato je Sloveniji odobrena pomoč v višini 18,4 milijona evrov, Hrvaški pa v višini 8,6 milijona evrov.

Italija bo zaradi lanskoletnih poplav na Sardiniji dobila 16,3 milijona evrov, medtem ko je 3,7 milijona evrov namenjenih Grčiji za pomoč pri kritju stroškov potresa in več popotresnih sunkov na Kefaloniji in drugih Jonskih otokih v obdobju od januarja do marca letos.

Nepovratna sredstva bodo zlasti prispevala k obnovi osnovne infrastrukture in storitev, povračilu stroškov zaradi izrednih razmer in reševalnih operacij ter kritju nekaterih stroškov sanacije v prizadetih regijah.

"Solidarnostni sklad pomaga državam, da se ponovno postavijo na noge in vzpostavijo stabilnost, ki je bila ogrožena zaradi hudega oškodovanja gospodarskih sektorjev ali uničenja osnovne infrastrukture," je odločitev komentiral evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn.

Namen sredstev iz solidarnostnega sklada je reševanje takojšnjih in neposrednih posledic naravnih nesreč. Poleg tega pa bo EU splošni razvoj teh regij zagotovila še s podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Ti svoja sredstva osredotočajo na krepitev konkurenčnosti in rasti.

Podporo v okviru solidarnostnega sklada EU morata odobriti še Evropski parlament in Svet EU.

Slovenska vlada je konec marca skupno škodo zaradi žledoloma ocenila na 429,4 milijona evrov. Polovica te škode, torej 214,3 milijona evrov, je nastala v gozdovih in na gozdnih cestah.

Evropski solidarnostni sklad je bil ustanovljen za podporo članicam EU in državam pristopnicam v obliki finančne pomoči po velikih naravnih nesrečah. Sklad je bil ustanovljen po hudih poplavah v osrednji Evropi poleti leta 2002.

Za sklad je bil za letošnje leto dodeljen skupni znesek v višini 530,6 milijona evrov. Najvišji finančni prispevek za posamezno nesrečo je 353,7 milijona evrov.