Kako so zgradili Stonehenge: odkrijte prazgodovinska čudesa Wiltshira
Zanimal nas je gradbeni podvig, ki ga predstavlja Stonehenge, in bogato prazgodovinsko pokrajino angleškega Wiltshira
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Od prevažanja ogromnih, 30 ton težkih kamnitih blokov do izdelave zapletenih kamnitih spojev – poskušali smo si razložiti, kako so starodavni graditelji ustvarili eno najbolj prepoznavnih svetovnih znamenitosti.
Na vetrovni travnati planjavi Salisburyjske ravnine, hladen angleški veter prinaša tudi nezamenljiv občutek osuplosti, pravijo vsi, ki so prišli na ta konec Zemlje. Nad zelenim obzorjem se dvigujejo visoki sivi monoliti Stonehengea, ene najbolj zanimivih postojank na potovanju po Veliki Britaniji. Pred temi prazgodovinskimi velikani se vsak obiskovalec vpraša isto: kako so ljudje brez sodobnih strojev zgradili to inženirsko mojstrovino?
Kratka zgodovina Salisburyjske ravnine
Zgodba tega območja se je začela veliko pred postavitvijo prvega kamna. V mezolitiku, okoli leta 8000 pred našim štetjem, so lovci in nabiralci obiskovali to rodovitno pokrajino na krednih tleh. Za seboj so pustili velike jame za lesene stebre v bližini današnjega centra za obiskovalce.
V zgodnjem neolitiku, okoli leta 4000 pred našim štetjem, so se po Wiltshiru naselile poljedelske skupnosti. S krčenjem gozdov, gradnjo skupnih grobnih gomil in urejanjem območij, obdanih z jarki in nasipi, so divjino spreminjale v obsežno sveto pokrajino. Generacije prebivalcev prazgodovinske Britanije so se tisočletja vračale v to dolino in Salisburyjsko ravnino preoblikovale v obredno središče.
Valižanski modri kamni in zemeljski nasipi
Že dolgo pred nastankom veličastnega kamnitega kroga, ki ga danes poznamo kot Stonehenge, so neolitski prebivalci okoli leta 3000 pred našim štetjem začeli preoblikovati to pokrajino. S preprostimi orodji iz jelenovega rogovja in govejih lopatic so izkopali velik krožni jarek ter uredili nasip.
Kmalu zatem so znotraj kroga izkopali 56 jam, ki jih danes poznamo kot Aubreyjeve jame. V njih naj bi stali manjši pokončni kamni, imenovani modri kamni oziroma bluestones. Ti približno štiri tone težki kamni so opravili izjemno prazgodovinsko pot: pripeljali so jih iz več kot 225 kilometrov oddaljenega hribovja Preseli v jugozahodnem Walesu. Graditelji so jih čez razgiban teren in reke najverjetneje prevažali z lesenimi sanmi, valji in splavi.
Postavljanje 30-tonskih kamnitih velikanov
Okoli leta 2500 pred našim štetjem je Stonehenge doživel veliko preobrazbo. Iz območja West Woods pri Marlboroughu, približno 24 kilometrov severno, so pripeljali ogromne bloke sarsena, vrste trdega peščenjaka. Vsak je tehtal do 30 ton. Za premikanje teh velikanskih kamnov naj bi potrebovali skupine več sto ljudi, ki so lesene sani vlekli po namaščenih poteh.
Da bi kamne postavili pokonci, so delavci izkopali globoke jame z eno poševno stranico. Kamen so po klančini spustili v jamo, nato pa ga z močnimi vrvmi, lesenimi odri in vzvodi v obliki črke A dvignili v pokončni položaj. Prostor okoli njegovega vznožja so nato zapolnili s kamnitim drobirjem.
Za nameščanje preklad, vodoravnih kamnov na vrhu dveh pokončnih stebrov, naj bi okoli konstrukcije zgradili lesene ploščadi. Preklade so postopoma dvigovali, raven za ravnjo, dokler jih niso namestili na vrh.
Tesarske skrivnosti, vklesane v kamen
Ob pogledu od blizu lahko obiskovalci opazijo posebno značilnost Stonehengea: prazgodovinske spoje, podobne tesarskim. Graditelji so trde kamne oblikovali s kremenovimi orodji in zaobljenimi kamnitimi kladivi iz sarsena.
Preklad niso zgolj položili na pokončne kamne, temveč so tehnike obdelave lesa prenesli na kamen. Na vrhovih pokončnih blokov so izklesali čepe, ki so se natančno prilegali vdolbinam na spodnji strani preklad. Sosednje preklade so na koncih povezali s spoji na pero in utor ter tako ustvarili sklenjen in izjemno stabilen obroč.
Sveta poravnava in bližnja prazgodovinska čudesa
Nedavna arheološka odkritja kažejo, da so kamne, tudi tako imenovani oltarni kamen, ki izvira s Škotskega, prevažali več sto kilometrov daleč. Po eni od razlag naj bi bili ti podvigi izraz povezovanja skupnosti. Stonehenge ni bil osamljen spomenik, temveč osrednja znamenitost območja z gosto posejanimi arheološkimi najdišči. Njegova glavna os je natančno usmerjena proti sončnemu vzhodu ob poletnem solsticiju in sončnemu zahodu ob zimskem.
Obiskovalci Wiltshira lahko v okolici raziščejo še več izjemnih najdišč. Le približno tri kilometre severovzhodno ležita Durrington Walls in Woodhenge. Na območju Durrington Wallsa so odkrili obsežno neolitsko naselbino, kjer so najverjetneje živeli graditelji Stonehengea in prirejali sezonske pojedine.
Podolgovata grobna gomila s kamnitimi grobnimi prostori
Približno 27 kilometrov severno si lahko ogledate West Kennet Long Barrow, podolgovato grobno gomilo s kamnitimi grobnimi prostori, zgrajeno okoli leta 3650 pred našim štetjem. Obiskovalci lahko vstopijo v njeno približno 5500 let staro notranjost.
V bližnjem Aveburyju je največji megalitski kamniti krog na svetu. Obdaja del slikovite vasi, obiskovalci pa se lahko ogromnim kamnom povsem približajo in se jih dotaknejo.
Silbury Hill se dviga 30 metrov nad okolico in velja za največjo umetno zgrajeno prazgodovinsko gomilo v Evropi. Njegova gradnja pomeni inženirsko uganko, ki jo članek po razsežnosti primerja z egipčanskimi piramidami. Sprehod po poteh ob vznožju in raziskovanje valovite pokrajine Wiltshira ponujata izjemen vpogled v človeško ustvarjalnost, vztrajnost in vizijo prazgodovinskih skupnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.