Rokopis znamenitega govora Martina Luthra Kinga iz leta 1963 na dražbi
Približno ob štirih zjutraj 28. avgusta 1963 je Martin Luther King mlajši po večurnem pisanju in popravljanju v svoji sobi v washingtonskem hotelu Willard dokončal govor, ki ga je še istega dne nameraval imeti na Pohodu na Washington.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Želel ga je omejiti na pet minut, zato je skrbno premleval izbiro besed in potek pripovedi. Po večdnevnih pogovorih s številnimi svetovalci, med njimi z zaupnim sodelavcem in piscem govorov Edwardom T. Claytonom, je končno različico z modrim črnilom zapisal na sedem rumenih listov iz pisalnega bloka.
Te rokopisne strani so nato dobili njegovi pomočniki, da bi jih pretipkali in poslali medijem. Nekaj ur pozneje je pred 250.000 ljudmi izrekel besede, ki jih danes poznamo kot govor »Imam sanje«. Njegov pretresljivi nastop tistega popoldneva velja za najpomembnejši govor 20. stoletja in enega najpomembnejših v ameriški zgodovini.
Edini znani lastnoročni končni osnutek govora
Zdaj, desetletja pozneje, bo teh sedem rumenih listov s Kingovo značilno pisavo, edini znani lastnoročni končni osnutek govora, znova predstavljenih svetu.
Najprej jih bodo razstavili za javnost, nato pa ponudili na dražbi pri newyorškem Christie’su, izkupiček pa bo namenjen več dobrodelnim organizacijam. Dražba z naslovom Imam sanje: končni osnutek dr. Martina Luthra Kinga mlajšega bo 22. januarja 2027.
Osupli strokovnjak za rokopise
»Ko sem prvič zagledal te strani in spoznal, kaj imam pred seboj, sem osupnil,« je povedal Peter Klarnet, Christie’sov strokovnjak za rokopise. »To je zaklad ameriške zgodovine. Ob pogledu nanj te spreleti srh. Ko bereš, se znajdeš v tistem trenutku ob dr. Kingu in ga opazuješ, kako piše in sproti popravlja besedilo. Rokopis ohranja trenutek, ki je dobesedno spremenil tok zgodovine naše države, ter ga približa na zelo resničen in človeški način. Za Christie’s sta čast in privilegij, da ga lahko predstavi svetu.«
Strani, na katerih so vidni popravki in prečrtane besede, ponujajo redek vpogled v Kingov ustvarjalni proces. Našli so jih v predalu pisalne mize med drugimi dokumenti Edwarda T. Claytona. Ta je vodil odnose z javnostmi pri Kingovi organizaciji za državljanske pravice Southern Christian Leadership Conference (SCLC), zanj pisal in urejal govore ter pomagal tudi pri nastajanju tega besedila.
Xernona Clayton našla rokopis v ovojnici "govor"
Njegova žena Xernona Clayton, borka za državljanske pravice, človekoljubka in vodilna delavka v radiodifuziji, je osnutek prvič našla že konec devetdesetih let v ovojnici z napisom »govor«. Kot pravi, je ni presenetilo, da so bili v predalu takšni predmeti. King je namreč rad podarjal stvari, njen mož pa jih je rad hranil. »Shranil je prav vse.«
Vedela je, da je dokument pomemben in povezan s Kingovim najbolj znanim govorom, ni pa vedela, da gre za edini rokopisni končni osnutek. Skrbno ga je pospravila nazaj v pisalno mizo pokojnega moža, kjer je ostal do leta 2024. Takrat je znova pogledala v predal in ga ponovno odkrila. Ob pomoči dražbene hiše Christie’s in svojega svetovalca Eddieja Bridgemana je ugotovila, da gre za edini znani lastnoročni končni osnutek govora.
"Končno svobodni, končno svobodni"
Zanimivo je, da izvirni osnutek ne vsebuje znamenitih besed »Imam sanje«, ki jih je King na dan pohoda med govorom spontano dodal. Vsebuje pa njegov mogočni in nepozabni sklep: »Končno svobodni, končno svobodni; hvala vsemogočnemu Bogu, končno smo svobodni.«
»Vesela sem predvsem, da sem pogledala v predal,« je povedala Xernona Clayton. Spominja se, kako ponosna je bila, ko je opazovala moža med pisanjem govorov s Kingom.
»Pri pisanju in besedah sta se odlično ujela. Izmenjevala sta si zamisli in med njima je bilo veliko spoštovanja. Dr. King, ki je bil velik mislec, je govoril, da zna Ed njegove misli izjemno dobro prenesti na papir ter besede postaviti na pravo mesto ob pravem času. Rada sem ju opazovala. Imela sem privilegij, zdaj pa bo svet dobil priložnost videti te modre besede, ki še naprej navdihujejo upanje, svobodo in prizadevanja za enakost.«
Xernona Clayton je ustanovila nepreklicni dobrodelni skrbniški sklad Still Marching Irrevocable Charitable Unitrust, namenjen podpori organizacijam, ki ohranjajo njeno zapuščino in si prizadevajo za cilje, ki jih zagovarja. Ob svetovanju skrbnika sklada in njenega zaupnika Eddieja Bridgemana, članice izvršnega odbora Fundacije Xernone Clayton Mami Hampton Kisner ter odvetnika Jamesa L. Walkerja mlajšega se je sklad odločil dokument ponuditi v prodajo.
Izkupiček bo namenjen dobrodelnim organizacijam, ki ohranjajo in razvijajo zapuščino Xernone Clayton in Martina Luthra Kinga. Med njimi sta Fundacija Xernone Clayton in Center King v Atlanti, ki ga je ustanovila Kingova žena Coretta Scott King.
»Zelo sem hvaležna za priložnost, da temu izjemnemu govoru vdahnemo novo življenje in novo življenjsko priložnost ponudimo ljudem v stiski,« je povedala Xernona Clayton. »Komaj čakamo, da bomo lahko namenili prvo donacijo.«
»Nekaj poetičnega je v tem, da bo preteklost varovala prihodnost,« je dejal Kingov sin Martin Luther King III. »Hvaležni smo družini Clayton, da je ta zaklad ohranila skozi desetletja. Gre za izjemen del zgodovine, ki osvetljuje očetov ustvarjalni proces med pripravami na govor, ki je tako močno zaznamoval gibanje za državljanske pravice in našo državo. Zdaj bo javnost prvič dobila priložnost, da jo navdihne tudi ta dokument.«
Kingova hči Bernice A. King je dodala: »Hvaležni smo tudi, da lahko skupaj z gospo Clayton poskrbimo, da bo prodaja osnutka podprla pomembno delo Centra King in naše mame Corette Scott King, ki bi prihodnje leto dopolnila sto let.«
Nadaljevala je: »Kot predsednica in izvršna direktorica Centra King imam čast nadaljevati zapuščino naših staršev in voditi delo te pomembne ustanove, ki jo je mama leta 1968 ustanovila za širjenje očetovega dela in naukov. Z njegovo filozofijo in metodologijo nenasilja posameznikom in ustanovam pomagamo razvijati sposobnosti za obvladovanje konfliktov, premoščanje razlik in konstruktivno soočanje s krivicami. Tako nadaljujemo preobrazbeno in še vedno nujno delo, ki sta ga začela naša starša.«
»Kot skrbnik sklada Still Marching Irrevocable Charitable Unitrust sem ob ponovnem odkritju tega zgodovinskega govora globoko počaščen in navdušen,« je povedal Eddie Bridgeman. »Vseživljenjska predanost gospe Clayton dobrodelnosti je pustila neizbrisen pečat v Združenih državah in po vsem svetu. Ta izjemna najdba je močno pričevanje o njeni viziji, ki dodatno utrjuje njeno trajno zapuščino in prihodnje generacije spodbuja k nadaljevanju pohoda proti pozitivnim spremembam.«
Rokopis, katerega ocenjeno vrednost razkrijejo na zahtevo, naj bi na dražbi dosegel več kot deset milijonov dolarjev. Na ogled bo v prostorih Christie’sa na naslovu 20 Rockefeller Plaza v New Yorku od 15. januarja, Kingovega rojstnega dne, do 21. januarja. Dan pozneje, 22. januarja 2027, bo sledila dražba, na kateri bo rokopis edini predmet prodaje.
Pred newyorško predstavitvijo bo dokument prvič javno razstavljen v Nacionalnem centru za državljanske in človekove pravice v Atlanti, in sicer od 16. do 22. novembra. Pozneje bo na ogled tudi v Chicagu, datum tamkajšnje razstave pa bodo še določili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.