Trump naj bi delil članice Nata na pridne in poredne. Kam sodi Slovenija?
Politico poroča, da Trumpova administracija išče načine, kako nagraditi članice Nata, ki so ZDA pomagale v vojni z Iranom, in kaznovati tiste, ki niso.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Washingtonu očitno nastaja, ali pa že obstaja, dokument, ki precej spominja na božičkov seznam pridnih in porednih, le da darila v tem primeru predstavljajo vojaške baze, ameriško orožje in geostrateški vpliv.
Ameriški medij Politico razkriva, da administracija Donalda Trumpa pospešeno išče načine, kako nagraditi članice Nata, ki so med nedavno vojno v Iranu Združenim državam Amerike priskočile na pomoč, in kako kaznovati tiste, ki so sodelovanje zavrnile.
Vprašanje lojalnosti tako prehaja od predvolilne retorike k povsem konkretnim vojaškim odločitvam.
Nova merila za vzorne zaveznice
Koncept seznama ni zgolj medijska govorica. Novinarji medija Politico se pri svojem poročanju sklicujejo na tri evropske diplomate in ameriškega obrambnega uradnika.
Ti potrjujejo, da so v Beli hiši članice Nata glede na njihov prispevek že razvrstili v različne kategorije.
Obrambni minister Pete Hegseth je to idejo nakazal že decembra lani, ko je javno dejal, da bodo vzorne zaveznice deležne ameriške posebne naklonjenosti, medtem ko se bodo države, ki ne opravijo svojega dela, soočile s posledicami.
Da je mera polna, je za Politico potrdila tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly.
Poudarila je, da so Združene države Amerike vedno stale ob strani tako imenovanim zaveznikom in jih ščitile s tisoči vojakov, ti pa med nedavno operacijo v Iranu, ki jo Pentagon imenuje Operacija Epic Fury, niso bili na voljo.
Dodala je, da si bodo Združene države to zelo dobro zapomnile.
Kdo so pridne članice in kaj dobijo?
Na seznamu pridnih članic so se znašle države vzhodnega krila, ki so ameriški vojski operativno pomagale.
Politico izpostavlja Romunijo in Poljsko kot največji potencialni zmagovalki te nove ureditve.
Romunija je namreč omogočila uporabo svoje razširjene letalske baze Mihail Kogălniceanu za potrebe zračne vojne v Iranu in ima po ocenah še dovolj prostora za sprejem dodatnih ameriških sil.
Poljska, ki že zdaj plačuje skoraj vse stroške za deset tisoč ameriških vojakov na svojem ozemlju, pa sodi v sam vrh po obrambnih izdatkih.
Ob bok so jima postavljene še baltske države in Bolgarija, ki je po navedbah medija Politico tiho, a zanesljivo podpirala ameriško logistiko na Bližnjem vzhodu.
Pentagon je koncept vzornih zaveznic uvrstil celo v nedavno nacionalno obrambno strategijo. Beli hiši ta sistem omogoča, da pridnim članicam nameni več skupnih vojaških vaj, hitrejše dobave orožja ter preusmeri vojaške enote z območij manj poslušnih držav.
Poredne članice na udaru
Na drugi strani se je znašel tabor porednih. Kot navaja Politico, sem sodijo predvsem stare evropske velesile, kot so Španija, Velika Britanija in Francija.
Te države so namreč gladko zavrnile ameriške prošnje za vojaško pomoč ali pa so z njimi namerno zavlačevale. Posebej na udaru je Španija, ki je v očeh Washingtona dvojno problematična.
Ne le da pri iranski vojni ni sodelovala, ameriški administraciji se je zamerila že na lanskem vrhu v Haagu, ko je glasno nasprotovala Trumpovemu cilju, naj države za obrambo namenijo pet odstotkov svojega bruto domačega proizvoda.
Kaznovanje neposlušnih v praksi vendarle ne bo povsem preprosto. Neimenovani evropski diplomat je za Politico pojasnil, da Američani nimajo zelo konkretnih idej, kako kaznovati upornike.
Premeščanje ameriških čet bi namreč predstavljalo izjemno drag, kompleksen in dolgotrajen proces, ki bi na koncu morda celo bolj kaznoval ameriško vojaško logistiko kot pa same evropske države.
Slovenski preobrat proti taboru pridnih
Kje v tem novem sistemu nagrajevanja in kaznovanja stoji Slovenija? Dosedanja zunanja politika odhajajoče vlade Roberta Goloba je našo državo uvrstila precej blizu Trumpovega tabora porednih članic.
Njegova vlada je namreč sodila med bolj kritične evropske glasove glede izraelskega ravnanja, medtem ko je Washington ob vojni proti Iranu zahteval predvsem operativno in politično poslušnost.
Toda politični parket prinaša spremembe. Vse kaže, da bo oblast kmalu prevzela desnosredinska koalicija. Predstavniki stranke SDS so v preteklosti večkrat direktno ali indirektno podprli trenutno ameriško in izraelsko politiko.
Podobno naj bi jih podpirali tudi pri stranki NSi in Demokratih Anžeta Logarja.
Takšna vlada bi slovensko politiko verjetno ostro obrnila v veliko bolj proizraelsko in proameriško smer.
Če bo ta politični preobrat v prihodnjih dneh ali tednih zares zaživel, bi se Slovenija iz trenutne sive cone lahko hitro premaknila naravnost v varni objem ameriškega tabora pridnih in nagrajenih zaveznic.
Opozorila iz ameriških vrst
Zanimivo je, da preštevanje zvestobe vzbuja nelagodje tudi v ameriškem političnem prostoru.
Republikanski senator Roger Wicker je na nedavnem zaslišanju opozoril, da posmehljiv in zaničevalen odnos do zavezništev preprosto ni koristen za Združene države Amerike.
Nekateri analitiki celo dvomijo, da ima Trumpova administracija trenutno sploh dovolj moči za radikalne reze v Evropi.
Nekdanji finski uradnik Joel Linnainmäki je za Politico ocenil, da so v Washingtonu preveč zaposleni z reševanjem težav z vojno na Bližnjem vzhodu, da bi si lahko privoščili odprtje še ene sovražne fronte v Evropi.
Ne glede na tempo uveljavljanja teh kazni pa nova dinamika jasno kaže, da so dnevom absolutne enakosti v zavezništvu šteti dnevi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
