Profimedia

Nekdaj vplivni kardinal Angelo Becciu je med desetimi obtoženci, proti katerim poteka eden največjih kazenskih procesov v zgodovini Vatikana. Beccia obtožujejo, da je več sto milijonov evrov, ki jih je cerkev večinoma zbrala za revne, usmeril v sumljive investicije ali jih razdal svojim bratom in prijateljem.

Na včerajšnjem zasedanju sodišča je Becciu pričal, da je papež Frančišek odobril skrivno, milijon evrov težko operacijo za izpustitev kolumbijske redovnice, ki jo je več kot štiri leta v ujetništvu držala islamska skupina v Maliju. Lani je bila iz ujetništva izpuščena.

Redovnico Glorio Cecilio Narvaez je Osvobodilna fronta Macina, ki je povezana z al Kajdo, v Maliju ugrabila februarja 2017. Becciu je pred sodiščem pričal, da ga je Cecilia Marogna, prav tako ena od obtoženih v procesu, povezala z zasebnim obveščevalnim in varnostnim podjetjem v Londonu, da bi slednje pripomoglo k osvoboditvi redovnice Narvaez.

Kardinal je zatrdil, da je bil papež o operaciji obveščen ter da je vedel vse od vzpostavitve mreže stikov do dejanske vsote odkupnine, ki je znašala okoli milijon evrov. "In odobril je. Moram dejati, da je Sveti oče odobril vsako fazo operacije," je pričal Becciu.

Becciu je dejal, da je za namen operacije vzpostavil poseben račun pri vatikanskem državnem sekretariatu, vsa plačila na račun pa je neposredno nadzorovala Marogna. Obveščevalno podjetje naj bi potrdilo, da so vzpostavil stik z ugrabitelji, ne pa tudi, če so plačali odkupnino.

Dogovor je po njegovih besedah ostal skriven, zanj ni vedel niti vatikanski vodja varnosti, saj bi karšnakoli informacija o dogovoru v javnosti ogrozila, da se na Vatikan zgrnejo mednarodne kritike in da so ogrožena življenja in varnost drugih misijonarjev.

Becciu je bil med pričanjem kritičen do italijanskih medijev, ki so Marogno označevali za "kardinalovo gospodično," in dejal, da so namigovanja zlovešča in škodljiva za njegovo duhovniško dostojanstvo.

Beccia poleg devetih drugih obtožencev bremeni sumljivi nepremičninski posel v Londonu. Obtoženci naj bi namreč 350 milijonov evrov cerkvenega denarja investirali v drage nepremičnine v Londonu. Investicija se končno ni obnesla in Vatikan je izgubil več kot 217 milijonov evrov.