Nekateri v EU bi si želeli spremeniti zakon o zanikanju genocida v Srebrenici
Visoki uradniki EU si prizadevajo za spremembo zakona o prepovedi zanikanja genocida v Srebrenici, ki ga je sprejel nekdanji visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Milorad Dodik, srbski član predsedstva BiH, se v zadnjih mesecih sooča z obtožbami, da poskuša razdeliti državo. Njegovo potezo za prenos pristojnosti je obsodila tudi mednarodna skupnost, ki mu očita, da vodi regijo v vojno, a je evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi sklenil, da je za trenutno krizo odgovoren Inzkov zakon.
Na srečanju z delegacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini je podal "iskreno oceno", da je avstrijski diplomat slovenske narodnosti Valentin Inzko, ki je bil od leta 2009 do letos visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bih, "kriv za trenutno politično krizo v državi".
"Čeprav Inzkovih amandmajev z vidika vsebine zakona ni mogoče izpodbijati, je problematično dejstvo, da so bili uvedeni zadnji dan Inzkovega mandata," je na seji 25. novembra dejal Varhelyi.
Kriza v regiji
Tako imenovana bonska pooblastila iz leta 1997 dajejo uradu visokega predstavnika, zadolženemu za izvajanje Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, pomembna pravna pooblastila.
Varhelyi je dejal, da verjame, da obstaja izhod iz trenutne krize. Vendar je bil njegov pogoj, da se zakon o vračilu preloži za šest mesecev, da se omogoči čas za pogajanja.
Varhelyi je tudi dejal, da je "delovanje z Inzkovim zakonom ključnega pomena, da Dodik prizna Inzkovega naslednika Christiana Schmidta", ki pravi, da se regija sooča z največjo krizo v četrt stoletja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
