Mediaspeed

Širitev unije se mora nadaljevati, države Zahodnega Balkana pa morajo ostati na poti reform in sprave. V dokumentu, ki so ga izdali po plenarnem zasedanju, so voditelji spomnili, da je območje Zahodnega Balkana že doživelo pomembne pozitivne spremembe, ki so prispevali k stabilizaciji regije ter gospodarskemu in družbenemu napredku.

V okviru približevanja EU so vse države stopile na pot strukturnih in ekonomskih reform, kar je spodbudilo njihovo konkurenčnost in integracijo v evropski trg. Še naprej si je tudi treba prizadevati za dobre rezultate na področjih sodstva, človekovih pravic, pravosodja, svobode in varnosti, so zapisal voditelji.

Zavezali so se, da bodo spoštovali svoje zaveze in sledili širitvi EU. "Rast se ne bo zgodila brez politične stabilnosti in jasnih zagotovil evropske perspektive," so zapisali.

Slovenija in Hrvaška sta se obenem zavezali, da bosta ostali močni podpornici širitvenega procesa in bosta prenesli sporočila iz regije državam članicam EU.

Voditelji so obenem izrazili pripravljenost, da krepijo stabilnost v regiji preko medsebojnega sodelovanja, spoštovanja dobrososedskih odnosov, pripravljenosti za sklepanje kompromisov in izmenjavo izkušenj pri reševanju odprtih vprašanj.

"Skupaj želimo dokazati, da lahko odprta vprašanja rešimo v okvirih predlaganega foruma z odprtim političnim dialogom," so zapisali in poudarili, da želijo spremeniti vtis, da balkanske države ne znajo same rešiti svojih dvostranskih težav.

Izpostavili so pomen rednih srečanj in napovedali, da bo naslednje potekalo na Hrvaškem. Cilj srečanja je poudariti pripravljenost za prevzem politične odgovornosti v regiji in vrnitev evropske perspektive teh držav nazaj na visoko politično raven.

Današnjega srečanja na Brdu pri Kranju se je udeležilo osem predsednikov držav, ki so del procesa Brdo, kot posebni gost pa je prišel še francoski predsednik Francois Hollande.

Srečanja, ki sta ga gostila slovenski in hrvaški predsednik Borut Pahor in Ivo Josipović, so se tako udeležili še predsednik Srbije Tomislav Nikolić, predsednica Kosova Atifete Jahjaga, Filip Vujanović iz Črne gore, predsednik Makedonije Gjorge Ivanov, iz BiH predsedujoči predsedstvu Željko Komšić in albanski predsednik Bujar Nishani.