Velenje
Zakaj glavna sindikalista v Šaleški dolini odhajata v politiko?
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Na letošnjih lokalnih volitvah se bosta za mesti v velenjskem mestnem svetu potegovala tudi dva vidna sindikalna predstavnika.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Žan Zeba, prvi sindikalist v Gorenju, pravi, da je ponosen Velenjčan in »Gorenjčan«. V mestu rad živi, zato mu ni vseeno, kakšna bo njegova prihodnost. Povabilu Petra Dermola, s katerim po lastnih besedah dobro sodelujeta, se je z veseljem odzval.
»Gorenje je še vedno eden največjih delodajalcev v tem okolju in ne more nam biti vseeno, kaj se bo z njim dogajalo,« poudarja Zeba.
Spomin na leto 2020
Pri odločitvi za politično udejstvovanje je imel pomembno vlogo tudi dogodek iz leta 2020, ko so v Gorenju napovedali odpuščanje več kot 1.500 zaposlenih.
»Na Titovem trgu smo imeli skoraj dva meseca protestne shode. Podpret nas ni prišla niti ena politična stranka. Med zaposlenimi je bilo veliko strahu, Peter Dermol pa nam je stal ob strani,« se spominja Zeba.
Po njegovih besedah so sindikalne aktivnosti uspešno izpeljali, zaradi novih naročil pa na koncu ni prišlo do napovedanih odpuščanj.
Če bo izvoljen v mestni svet, želi aktivno sodelovati pri razvoju občine. Ne glede na volilni rezultat pa podpira ponovno izvolitev Petra Dermola, saj je z dosedanjim razvojem Velenja zadovoljen.
Zapiranje premogovnika v Ljubljani razumejo drugače
Za vstop v lokalno politiko se je odločil tudi Simon Lamot, sindikalni predstavnik zaposlenih v Premogovniku Velenje.
Za njim je, kot pravi, šest izjemno napornih let sodelovanja s Petrom Dermolom, predvsem pri sprejemanju nacionalne strategije, zakona o postopnem zapiranju premogovnika in interventne zakonodaje.
»V Ljubljani je dojemanje zapiranja premogovnika povsem drugačno kot tukaj v Šaleški dolini. Potrebnih je bilo ogromno razprav in usklajevanj, da smo lahko pojasnili, kaj to pomeni za naše okolje,« pravi Lamot.
Ob tem izpostavlja Dermolovo pomoč pri usklajevanjih v parlamentarnih odborih, državnem svetu in poslanskih skupinah.
Doseženo zakonodajno rešitev ocenjuje kot dober kompromis, vendar opozarja, da delo še ni končano. Posebej pomembno ostaja vprašanje časovnice zapiranja premogovnika. »Bližje kot je postavljena letnica zapiranja, večji je socialni problem,« opozarja.
Lamot meni, da bo lahko z vstopom v lokalno politiko učinkoviteje zagovarjal interese zaposlenih in njihovih družin. Pri izvajanju sprejete zakonodaje bo namreč po njegovem ključna tudi podpora lokalne skupnosti, gospodarstva in drugih institucij.
Oba sindikalista tako vstop v politiko povezujeta predvsem s prihodnostjo dveh največjih gospodarskih sistemov v Šaleški dolini in z vprašanjem, kako ohraniti delovna mesta ter socialno varnost zaposlenih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
