Bi znali ukrepati, če bi doma zagorelo?
Ko zagori in štejejo sekunde, ali vaš javljalnik dima deluje in znate uporabiti gasilnik? Preberite napotke izkušenega gasilca.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Javljalnik dima nas opozori na nevarnost, gasilnik pa lahko pomaga ustaviti začetni požar. Toda oba potrebujeta vzdrževanje, mi pa znanje za pravilno ukrepanje, opozarja gasilec Silvo Voh.
»Saj ne bo nič.« Prav takšno razmišljanje nas lahko zavede, ko med kuhanjem za trenutek zapustimo prostor ali pustimo odprt plamen brez nadzora.
Silvo Voh, nižji gasilski častnik, bolničar, prvi posredovalec in član upravnega odbora PGD Šentilj pri Velenju, kjer skrbi tudi za organizacijo in stike z mediji, ob mesecu požarne varnosti opozarja, da nevarnost ognja doma še vedno podcenjujemo.
V hitrem vsakdanu nas zmoti drugo opravilo, nekaj pozabimo in že lahko nastane nevarna situacija.
Zato naš sogovornik poudarja pomen javljalnikov dima. Po njegovih besedah ne gre za modno muho, temveč za pripomoček, ki bi moral postati samoumeven del naših domov.
Razmeroma majhna in cenovno dostopna naprava nas lahko pravočasno opozori ter pomaga rešiti življenje in premoženje.
Javljalnik nam koristi le, če deluje
Za stanovanja so priporočljivi optični javljalniki dima. Pri nakupu preverimo oznako CE in evropski standard EN 14604. Namestimo jih skladno z navodili proizvajalca, praviloma na hodnik v bližino spalnic oziroma prostorov, kjer kdo spi, ter v vsako nadstropje hiše, tudi v klet. Neposredna bližina štedilnika ali naprav, ki oddajajo paro, toploto oziroma dim, ni primerna.
Za osebe z okvaro sluha so na voljo naprave, ki opozarjajo tudi z utripajočo svetlobo in vibriranjem. Javljalnik dima pa ne nadomešča javljalnika ogljikovega monoksida, saj zaznavata različni nevarnosti.
Voh posebej izpostavlja vzdrževanje. Naprava, ki je nameščena, vendar ne deluje, nam ne zagotavlja zaščite.
Delovanje preverimo s testnim gumbom vsak mesec in po daljši odsotnosti.
Baterije menjamo po navodilih proizvajalca oziroma ob opozorilu, da so prazne. Tudi sam javljalnik ima omejeno življenjsko dobo, zato preverimo, kdaj ga je treba nadomestiti z novim.
Gasilnik naj bo dostopen, ne pozabljen v kotu
Voh priporoča, da imamo gasilnik v vsaki hiši oziroma stanovanju, v večnadstropni hiši pa vsaj po enega v nadstropju. Opozarja, da so gasilniki dostopni, vendar pri tej opremi ljudje še vedno varčujejo.
Namestimo ga na vidno in lahko dostopno mesto v bližini vrat, stran od peči in drugih virov toplote ter zunaj dosega otrok. Poskrbimo tudi za preglede in vzdrževanje v predpisanih rokih.
Na pomen primerne namestitve Voh opozarja tudi z osebno izkušnjo. V vrtcu je opazil gasilnik, postavljen nizko v kotu, in opozoril, da je otrokom dostopen. Otroci so ga pozneje med raziskovanjem nenamerno sprožili.
Otroci so radovedni in jih naprava lahko pritegne kot zanimiv predmet, zato dostopnost odraslim ne sme pomeniti nenadzorovanega dostopa otrok.
Strah premagamo s praktičnim preizkusom
Imeti gasilnik še ne pomeni, da ga bomo v stiski znali uporabiti. Voh opaža strah pred rokovanjem tudi pri odraslih, zlasti starejših. Če je človek videl le slikovna navodila, naprave pa nikoli uporabil ali opazoval njenega delovanja, si težko predstavlja, kaj se zgodi ob sprožitvi.
Zato gasilci na vajah omogočajo tudi praktične preizkuse z gasilniki, namenjenimi usposabljanju. Udeleženci tako vidijo, kako naprava deluje, in jo spoznajo v nadzorovanih razmerah.
Za prikaz uporabe se obrnimo na gasilce, navodila na svojem gasilniku pa preberimo vnaprej. Načini aktiviranja se razlikujejo. Pri običajnem gasilniku izvlečemo varovalko, ročnik usmerimo v gorečo snov in sprožimo izpust gasilnega sredstva.
Predvsem pa moramo vedeti, ali je gasilnik primeren za tisto, kar gori, in imeti ves čas prosto pot za umik.
Kdaj gasiti in kdaj takoj na varno?
Presoja ob nastanku požara je po besedah Voha trenutna odločitev, pri kateri mora biti na prvem mestu lastna varnost. Majhen začetni požar lahko poskusimo pogasiti z ročnim gasilnikom, če ga imamo pri roki in lahko to storimo varno. Ob tem opozarja na čimprejšnji klic na številko 112.
Če se ogenj širi, je veliko dima ali gašenje ni uspešno, poskus opustimo in se umaknemo. Opozorimo druge, po varni poti zapustimo stavbo in z varnega mesta pokličemo pomoč. Ne uporabljamo dvigala in se ne vračamo po predmete.
Posebna previdnost je potrebna v kuhinji: gorečega olja nikoli ne gasimo z vodo. Če lahko to storimo brez nevarnosti zase, izklopimo grelno ploščo in posodo pokrijemo s primerno pokrovko. Goreče posode ne prenašamo.
Gasilcem povejmo, ali je kdo še v stavbi
Ko gasilci prispejo, jim lahko pomagamo z jasnimi informacijami. Voh poudarja, da morajo izvedeti, kaj in kje se je zgodilo ter ali so v objektu še ljudje ali živali. V paniki lahko prav najpomembnejše podatke pozabimo povedati.
Nato se umaknemo in jim omogočimo neoviran dostop. Z vračanjem v nevarne prostore zaradi reševanja premoženja ogrožamo sebe in otežujemo njihovo delo.
Vohovo sporočilo ob mesecu požarne varnosti je zato preprosto: »Čuvajte sebe in s tem boste čuvali tudi nas.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
