Sa. R.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Štrukelj meni, da učiteljska zbornica, o kateri naj bi ministrstvo pripravljalo zakon, nastaja brez sodelovanja učiteljev, in bi lahko postala orodje za ustvarjanje videza, da šolska reforma uživa podporo učiteljstva. Ob tem je poudaril, da Sviz kot prostovoljna organizacija stališča oblikuje po demokratičnih postopkih, v katere so vključeni zaposleni v šolah in vrtcih. »Učiteljska zbornica bo narejena za to, da bo podaljšana roka šolskega ministrstva,« je ocenil. Po njegovih besedah je problematično predvsem to, da naj bi učitelje v novo organizacijo vključili z zakonom, čeprav se sami za takšno ureditev niso večinsko opredelili.

Opozarja na madžarski scenarij

Štrukelj je napovedano ustanovitev zbornice primerjal z Madžarsko, kjer je bila učiteljska zbornica ustanovljena leta 2013. Po njegovi oceni je bil namen podobne ureditve ustvariti sogovornika, ki bi bil bližje šolskim oblastem, medtem ko bi sindikati izgubili vpliv na oblikovanje reform. Kot je spomnil, so na Madžarskem leta 2016 izbruhnili veliki protesti učiteljev in stavke zaradi posledic šolske reforme. »Medtem ko je bilo učiteljstvo na cesti skupaj s svojimi sindikati, je učiteljska zbornica sedela v Orbanovi pisarni in bila soavtor in oblikovalec te reforme,« je dejal. Po njegovem mnenju bi se lahko podoben scenarij ponovil tudi v Sloveniji.

Štrukelj je kritičen tudi do sprememb pri zastopanosti učiteljev v organih, ki sodelujejo pri oblikovanju šolskih politik. Opozoril je, da organizirano učiteljstvo po njegovih besedah nima ustrezne vloge pri pripravi reforme, medtem ko so v strokovnih telesih zastopani tudi drugi interesi. »Brez podpore učiteljstva še nobena šolska reforma ni mogla zaživeti,« je opozoril. Dodal je, da sindikat ne sprejema stališča, da bi se moral ukvarjati zgolj s plačami, saj mu ustava zagotavlja svobodo sindikalnega delovanja.

Delavska svetovalnica

Delavci v Slovenijo pridejo z visokimi dolgovi, nato postanejo lahke tarče

Kako bodo zagotovili dogovorjene plače?

Pomemben del Štrukljevega nastopa je bil namenjen tudi financiranju izobraževanja in izvajanju dogovorov v okviru plačne reforme v javnem sektorju. Opozoril je na napovedano zmanjševanje proračunskih sredstev za izobraževanje v prihodnjem letu in ministra javno vprašal, kako bo ob takšnih načrtih zagotovil izpolnjevanje že dogovorjenih obveznosti. »Kako bo zagotovil, da bo slovensko učiteljstvo dobilo podpisane in dogovorjene plače, da bo izpeljano tako, kot je dogovorjeno, povečana učna obveznost plačana?« je vprašal.

Od ministra pričakuje tudi pojasnila, kako namerava urediti kadrovske težave v šolstvu. Štrukelj je namreč navedel, da primanjkuje od štiri do pet tisoč učiteljev, zato ga zanima, ali bodo zaradi nižjih proračunskih sredstev spreminjali normative ali posegali v zaposlovanje.

Zavrnitev funkcije

Čustveni Moharič sporočil svojo odločitev: bo v parlamentu nasledil Mijiča?

Odločitev ustavnega sodišča? Tako kot to, da zdaj pada dež

Štrukelj se je odzval tudi na odločitev ustavnega sodišča glede božičnice oziroma zimskega regresa. Odločitev zanj ni bila presenečenje, saj meni, da je bil ukrep že v osnovi pripravljen skladno z ustavo. »To se mi zdi podobno temu, kot bi zdaj ugotovili, da zunaj pada dež, ker res pada,« je komentiral.

Večjo skrb mu vzbujajo napovedi o morebitnem določanju minimalne plače za prihodnje leto brez usklajevanja s sindikati, pa tudi vprašanje regresa v javnem sektorju. Po njegovih besedah socialni dialog postaja vse bolj problematičen, ob tem pa je opozoril, da sindikati ne bodo brez odziva sprejeli morebitnih posegov v že dosežene pravice in dogovore.

Na vprašanje o morebitni stavki je odgovoril, da je za takšne napovedi še prezgodaj. Vendar pa je opozoril, da bi lahko stavka dobila širše razsežnosti, če bi prišlo do prekinitve plačne reforme v celotnem javnem sektorju.

Zimski regres

Ustavno sodišče: božičnica je neustavna. Kaj odločitev pomeni za zaposlene?