Ustavno sodišče: božičnica je neustavna. Kaj odločitev pomeni za zaposlene?
Ustavno sodišče je odločilo: lansko izplačilo božičnice v gospodarstvu je zaradi retroaktivnosti neustavno, vendar delavcem prejetih sredstev ne bo treba vračati.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, je zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka po mnenju ustavnega sodišča neskladno z ustavo. Vendar ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo, da bi bila neskladna z ustavo sama uvedba božičnice oziroma zimskega regresa.
Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij z družbo Boxmark Leather na čelu. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Delavec ima pravico do denarnega regresa v višini polovice minimalne plače
Zakon določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta.
Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičenost do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa državni zbor (DZ) in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.
Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni.
Razveljavitev bi zaposlenim nedopustno vzela že prejeta zakonska sredstva
Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov.
Za preostale vidike zakona oziroma božičnice, ki so jih izpodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo, bodisi je pobudo v tem delu zavrglo.
Tako je ocenilo, da se pri sprejemanju zakona niso pojavile takšne nepravilnosti, ki bi zaradi svoje resnosti in teže posegle v ustavnopravni okvir zakonodajnega postopka. Ker za zakon ni bila vložena niti referendumska pobuda, ob tem ni moglo priti do kršitve člena ustave, ki ureja zakonodajni referendum.
Načelo socialne države medtem po presoji ustavnega sodišča ne varuje socialnega dialoga v smislu posebne upravičenosti delodajalskih združenj ali posameznih delodajalcev, da so pred sprejetjem predpisov, ki posegajo v interese delodajalcev, o osnutkih teh predpisov posebej obveščeni oziroma da bi imeli iz tega načela izpeljano neposredno pravico do opredelitve in odgovora na svoje pomisleke.
Ustavno sodišče je delavce zavarovalo kot šibkejšo stran v delovnem razmerju
Izpodbijane določbe zakona, tako ustavno sodišče, res posegajo v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, ki varuje tudi pogodbeno svobodo poslovnih subjektov, vendar za ta poseg po oceni sodišča obstaja javna korist. To je varstvo delavcev kot šibkejše strani v delovnem razmerju oziroma izboljšanje njihovega socialnega položaja.
Učinki izpodbijanih določb na pogodbeno svobodo delodajalcev so po presoji ustavnega sodišča omejeni. Pri oceni obsega koristi zimskega regresa pa je treba upoštevati posebne značilnosti obdobja leta, ko se ta izplačuje, in široko polje proste presoje DZ pri uresničevanju ukrepov ekonomske in socialne politike. Ustavno sodišče je zato presodilo, da polje podjetniške svobode ni bilo protiustavno zoženo.
Odločitev so ustavni sodniki sprejeli z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval Rok Svetlič, ki je podal odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilno ločeno mnenje je medtem podala Nina Betetto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
