Za bučo 20 evrov? Velike oranžne buče bodo letos še posebno iskane
Letos bo do velike buče za noč čarovnic morda težje priti: kmetje opozarjajo na slabši pridelek, cene pa že segajo do 20 evrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če ste si za letošnjo noč čarovnic zaželeli veliko, lepo oranžno bučo, je morda čas, da z nakupom ne čakate do zadnjega tedna oktobra. Letošnja pridelovalna sezona namreč bučam ni bila posebej naklonjena. Kmetje iz različnih delov Slovenije opozarjajo na posledice dolgotrajne vročine in suše, ponekod pa so buče manjše in jih je manj kot sicer.
Da je bilo letošnje vreme za buče neugodno, kažejo tudi podatki iz Mozirskega gaja. Tam so 19. septembra izbirali največjo bučo v Sloveniji. Zmagovalna buča Janka Lovšeta je tehtala 505 kilogramov, medtem ko je lanska zmagovalka tehtala kar 679 kilogramov. Letos je bilo na tekmovanju deset velikanskih buč. Organizatorji pa so že pred tekmovanjem opozarjali, da je poletna suša verjetno vplivala tudi na letino tega pridelka.
Pri velikankah gre sicer za posebno kategorijo buč, vendar težav ne opažajo samo pri tej vrsti. Kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZS) je letos opozarjala na širše posledice ekstremnega vremena za slovensko kmetijstvo. Pri različnih bučah in bučkah so pridelovalci opažali zastoj rasti, slabši razvoj, drobnejše plodove in predčasno odpadanje plodov.
Vročina in suša sta naredili svoje
Letošnje poletje je zaznamovalo dolgo obdobje visokih temperatur in pomanjkanja padavin. Tam, kjer njiv ni bilo mogoče namakati, so bile posledice še izrazitejše.
Izpostavimo lahko primer s Kmetije Vitez v Tešanovcih, kjer buče pridelujejo na večji površini. Tam so po letošnjem vročem in sušnem obdobju opozorili, da so buče manjše kot običajno, zaradi vremenskih razmer pa so načrtovali tudi zgodnejši začetek spravila.
Zaradi dolgotrajne vročine se je zmanjšala tudi pričakovana količina in kakovost pridelka.
Tudi širše ocene letošnje suše kažejo, da so bile razmere na območjih brez namakanja zelo zahtevne. Po podatkih, ki jih je zbrala KGZS, je bila na nekaterih prodnatih območjih prizadetost tako velika, da pri kulturah, med katere spadajo tudi buče, pridelka skoraj ni bilo, drugod pa je bil pričakovani pridelek skoraj za polovico manjši.
Golc: »Buče so zelo občutljive« – letošnja vročina jim ni prizanesla
Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj Robert Golc je za Svet24 potrdil, da bo letos buč različnih vrst zagotovo manj, vendar opozarja, da zmanjšanje pridelka ni povsod enako. »Odvisno je od mikrolokacije, kjer pridelujejo buče, pa tudi od načina pridelave, ki se po Sloveniji razlikuje,« pojasnjuje.
Letošnje vreme je po Golčevih besedah povzročilo »popolno zmešnjavo«, saj so se hkrati pojavili različni stresni dejavniki – od pomanjkanja vode in ekstremne vročine do težav z opraševanjem.
Letošnje razmere so bile za buče še posebno zahtevne. Pri poznejši saditvi, denimo po 15. maju, so se težave še stopnjevale, saj je bilo za normalen razvoj rastlin pomembno namakanje. Visoke temperature in pomanjkanje vode so vplivali na rast, pridelovalci pa so morali posegati po ukrepih, kot sta namakanje in zastiranje tal s folijo. Rešitev bi bilo lahko tudi senčenje s senčilnimi mrežami, vendar je tak ukrep po Golčevih besedah za pridelovalce praviloma predrag.
Seveda razmere niso povsod enake. Veliko je odvisno od vrste tal, količine padavin na posameznem območju in predvsem od tega, ali so imeli kmetje možnost namakanja. Torej ni mogoče reči, da bo buč povsod po Sloveniji letos za polovico manj. Vendar je znakov slabše sezone dovolj, da lahko pričakujemo omejeno ponudbo velikih in lepih buč za izrezovanje.
»Buče so zelo občutljive,« opozarja Golc. Letošnje visoke temperature so povzročile, da so nekatere buče dozorele precej hitreje kot sicer. To pa prinaša novo težavo: dozorele plodove je treba do konca oktobra ustrezno vzdrževati, sicer lahko začnejo gniti še pred nočjo čarovnic.
Stanko Kapun, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota, pa je za Svet24 pojasnil, da so bile posledice suše na različnih tipih tal zelo različne. »Na prodnejših, peščenih tleh je bilo buč malo oziroma skoraj nič, saj takšna tla slabše zadržujejo vodo. Na težjih tleh, kjer je sposobnost zadrževanja vode večja, je bilo pomanjkanje padavin manj izrazito, zato so bili pridelki še zadovoljivi. Če pogledamo povprečje vseh njivskih površin, pa je buč manj kot v preteklih letih,« je dejal Kapun.
Vročina vpliva tudi na opraševanje in rast
Posebna težava so bile ekstremno visoke temperature. Kot pojasnjuje Golc, rastlina pri temperaturah okoli 30 stopinj Celzija še lahko raste, ko pa se temperature dvignejo in tako kot letos približajo 40 stopinjam, se rast skoraj ustavi. Toplotni stres je lahko za rastlino podobno problematičen kot neugodne vremenske razmere v hladnejšem delu sezone.
Visoke temperature vplivajo tudi na opraševanje. Rastline lahko odvržejo nepopolno oplojene plodove, težavo predstavljajo tudi zelo tople noči. Zaradi teh lahko cvetni popki odpadejo, še preden se sploh odprejo.
Pravih »halloween« buč je v Sloveniji malo
Pri tem je pomembno razlikovati med različnimi vrstami buč. V Sloveniji je razmeroma malo pravih sort, ki so namenjene posebej za izrezovanje ob noči čarovnic, je še dejal Golc. Nekateri pridelovalci zato za jesensko prodajo uporabljajo tudi druge sorte, med njimi takšne z debelejšo steno, ki so odpornejše in se sicer uporabljajo tudi kot krmne buče.
Prave »halloween« buče so po Golčevih besedah bolj občutljive, zato je letošnja kombinacija visokih temperatur, pomanjkanja vode in težav z opraševanjem za ta pridelek še posebej pomembna.
Kljub temu pa tudi pri teh bučah ni mogoče govoriti o enakem izpadu po vsej Sloveniji. Končni rezultat je odvisen od območja, lege, razpoložljivosti vode, načina pridelave in ukrepov, ki jih je posamezen pridelovalec lahko uporabil.
Velike buče bodo še posebno iskane
Pri nakupovanju buč za noč čarovnic kupci niso zadovoljni s prav vsako vrsto. Najbolj priljubljene so velike, pravilno oblikovane oranžne buče z dovolj čvrsto lupino, da jih je mogoče izrezati.
Takšne buče zahtevajo dobre rastne razmere. Če so zaradi vročine in pomanjkanja vode plodovi ostali manjši, bo na trgu manj tistih največjih primerkov, ki jih kupci običajno iščejo za izrezovanje.
In koliko bo treba letos zanje odšteti?
Kako se bo letošnja slabša letina poznala pri cenah, bo znano šele na vrhuncu prodaje pred nočjo čarovnic. Za primerjavo pa imamo precej dobre podatke iz lanske sezone.
Oktobra 2025 so bile na slovenskih kmetijah in v malih oglasih buče za izrezovanje naprodaj po zelo različnih cenah. Na kmetiji Peterka v Domžalah so za manjšo bučo računali tri evre, za večjo pet evrov. Na območju Kamnika so bile manjše buče po pet evrov, večje pa po deset evrov. Na Vrhovcih v Ljubljani so bile manjše naprodaj za dva do tri evre, srednje za štiri do šest evrov, večje pa od sedmih evrov dalje.
Precej cenejša je bila lani možnost nakupa neposredno na nekaterih samopostrežnih stojnicah. V Starošincih so se buče za rezljanje prodajale za približno tri do tri evre in pol.
Tudi trgovci so imeli buče za izrezovanje v ponudbi. V Sparu so bile oktobra 2025 praznične buče za izrezovanje v akciji po 0,99 evra na kilogram.
Letošnje ponudbe zato ni mogoče neposredno primerjati samo po ceni ene buče. Veliko je odvisno od njene velikosti, teže in tega, ali jo kupimo pri kmetu, na stojnici ali v trgovini.
Letos za veliko bučo že 20 evrov
V letošnjih oglasih pa se že pojavljajo tudi višje cene. Za večjo bučo, primerno za izrezovanje, prodajalec na Facebooku trenutno zahteva 20 evrov. V drugem aktualnem oglasu v Ljubljani so cene od nekaj evrov za manjše do sedem evrov in več za velike buče.
To še ne pomeni, da bodo vse letošnje buče dražje. Kaže pa, da bo pri večjih in lepih bučah za izrezovanje letos pomembna predvsem razpoložljivost. Če je pridelek na posameznih kmetijah zaradi vročine in suše manjši, lahko ob povečanem povpraševanju prav velike buče proti koncu oktobra postanejo precej bolj iskano blago.
Zato bo letos morda veljalo: če želite res veliko oranžno bučo, primerno za okras dvorišča ali za izrezovanje z otroki, z nakupom ne gre čakati do zadnjih dni pred 31. oktobrom.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
