Tomaž Primožič/FPA/F.A.Bobo

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Za županski položaj v Mestni občini Koper se poteguje deset kandidatov, med njimi tudi aktualni župan Aleš Bržan. Dve kandidatki in osem kandidatov je na predvolilnem soočenju na prvem programu Televizije Slovenija predstavilo svoje poglede na prihodnost občine ter iskalo odgovore na nekatere največje izzive največjega obmorskega mesta.

Med osrednjimi temami je bilo pomanjkanje dostopnih stanovanj, ki je v Kopru še posebej pereče. Občina naj bi potrebovala vsaj 2500 stanovanj, javni stanovanjski sklad pa razpolaga s 611 stanovanji. Težavo dodatno poganjajo visoke cene nepremičnin. Za kvadratni meter rabljenega stanovanja je treba odšteti več kot 5000 evrov.

Od javnih stanovanj do gradnje v zaledju

Kandidati so se strinjali, da je stanovanjsko problematiko treba reševati, precej manj enotni pa so bili pri vprašanju, kako to storiti.

Predstavnik Levice Alan Medveš je poudaril, da občina sicer ne more neposredno vplivati na tržne cene, lahko pa poveča ponudbo javnih najemnih stanovanj. "Lahko pa z določenimi ukrepi, kot je pospešena gradnja javnih najemnih stanovanj, vpliva na to, koliko dostopnih stanovanjskih enot bo v občini in to potem tudi posredno lahko vpliva na samo ceno na trgu," je izpostavil. Zavzel se je tudi za pregled praznih stanovanj in spodbujanje njihovih lastnikov k dolgoročnemu oddajanju.

Mateja Hrvatin Kozlovič iz Gibanja Svoboda in Liste Zavedno Koper je opozorila, da občina doslej ni namenila dovolj zemljišč za javna stanovanja in da ji manjka dolgoročna stanovanjska politika. Poleg javnih najemnih stanovanj bi zagotovila tudi varovana stanovanja za starejše ter kadrovska stanovanja za poklice, ki jih v občini primanjkuje, med drugim za zdravstvene delavce, policiste in učitelje.

Aktualni župan Aleš Bržan je obžaloval, da občinski svet ni potrdil prostorskega akta, ki bi omogočil načrtovanje in gradnjo 200 javnih stanovanj v Olmu. "Komaj čakam, da začnemo z naslednjim mandatom, da ga lahko ponovno predlagam občinskemu svetu. Verjamem, da bodo naslednji svetniki bolj razumni pri tem," je dejal. Ob tem je opozoril, da mora gradnjo stanovanj spremljati tudi ustrezna infrastruktura in javne storitve.

Peter Bolčič (SDS) je izpostavil predvsem potrebo po poštenem razdeljevanju javnih stanovanj in opozoril na domnevne zlorabe pri razpisih. "Pri pogojih ljudje špekulirajo s številom otrok. Dogaja se, da prihajajo ljudje iz direktno iz zapora v najemniško občinsko stanovanje, jaz imam kar nekaj teh informacij, očitno se tukaj nekaj zatika. Lahko gradimo ne vem koliko stanovanj, vendar če ne bomo ta pošteno razdelili, potem ne gremo v pravo smer," je poudaril.

Med predlogi drugih kandidatov so bili javno-zasebno partnerstvo, gradnja v koprskem zaledju in ugodnejši krediti za mlade. Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) bi mladim ponudil hiše v okolici Kopra in jim pomagal pri njihovi ureditvi. Jasna Softić (Rumeni in modri) pa je predlagala možnost gradnje prizidkov na območjih, kjer je komunalna infrastruktura že urejena.

Matej Sukič (Pirati) je kot pomemben razlog za visoke cene izpostavil investicijske nakupe nepremičnin. "Ker ob umanjkanju davka na nepremičnine je to enostavno zelo, zelo donosna naložba. Cene rastejo same po sebi, tudi po več tisoč evrov na leto. Nekomu, ki ima tukaj stanovanje, sploh ni treba imeti najemnika, se z njim ukvarjati, beliti, vsako leto popravljati, ker mu že trg prinaša dovoljšen dobiček," je dejal.

Samir Šaković (Resni.ca) rešitev za stanovanjsko problematiko vidi v javno-zasebnem partnerstvu, v okviru katerega bi "občina in zasebni kapital stopila skupaj". Nasprotoval bi "pozidave za vsako ceno", temveč bi se zavzemal za gradnjo tam, kjer je to mogoče in kjer je mogoče zagotoviti tudi vso potrebno infrastrukturo.

Luka Koper: gospodarska priložnost ali prevelika obremenitev?

Druga pomembna tema soočenja je bila prihodnost Luke Koper in njen vpliv na življenje v mestu. V pristanišču je zaposlenih okoli 2400 ljudi, njegov pomen pa sega daleč prek meja občine. Kandidati so se večinoma strinjali, da je Luka Koper za regijo izjemno pomembna, razhajali pa so se glede njenega nadaljnjega širjenja.

Bržan je poudaril, da je treba razvoj pristanišča usklajevati s potrebami lokalnega prebivalstva. "Treba se je zavedati, da imamo državni prostorski načrt, ki omejuje delovanje pristanišča, kjer mora lokalna skupnost paziti in skrbeti za to, da se tam ne dogajajo stvari, ki si jih okoliško prebivalstvo ne želi za kakovost bivanja," je pojasnil.

Nik Popovič (Koper je naš) razvoj pristanišča podpira, nasprotuje pa njegovemu nadaljnjemu širjenju. Meni tudi, da bi morala Luka Koper več prispevati lokalni skupnosti. "Država enostavno od Luke dobi preveč. Mi tukaj v Kopru pa imamo največji negativni učinek celotne širitve Luke," je dejal.

Podobno zadržan do širjenja je bil Sukič, ki bi si prizadeval za večjo vlogo občine pri upravljanju in nadzoru pristanišča. Nasprotno je Softić Luko Koper označila za "paradni konj in okno v srednjo Evropo" ter poudarila, da mora občina z njo sodelovati.

Hrvatin Kozlovič je opozorila, da je bil koprski občinski prostorski načrt sprejet pred 15 leti in da je treba preveriti, ali še ustreza današnjim potrebam. "Noben razvoj namreč ni dobrodošel, če ni usklajen z lokalno skupnostjo, kajti konec koncev nobeno nadomestilo ne more nadomestiti zdravja ljudi" je izpostavila.

Šaković je opozoril, da bi lahko bil iztržek od Luke Koper večji, hkrati pa bi morali bolje zaščititi prebivalce, ki živijo v bližini pristanišča. "Govorimo o protihrupnih ograjah in ostalemu, tako da bi se o tem pogovoril, oz. bolj intenzivno pogovarjal s samo Luko Koper," je dejal.

Jelinčič Plemeniti je medtem odločno nasprotoval gradnji novih velikih pomolov. "Trst se je komaj znebil teh dolgih pomolov zato, ker vedo, da to pomeni smrt za okoliške prebivalce, smrt za Ankaran, smrt za Koper, smrt za slovensko turistično ponudbo," je opozoril.

Stojan Prinčič (SD) je zagovarjal načelo močne Luke Koper in močnega Kopra, vendar ob ustreznem upoštevanju okoljskih zahtev. Po njegovem bi moralo pristanišče iz dobička povrniti tudi okoljsko škodo in obremenitve, ki jih povzroča okoliškim prebivalcem.

Kandidati so na soočenju predstavili tudi načrte za razvoj turizma, usklajevanje potreb obiskovalcev in domačinov ter reševanje vse bolj pereče problematike vodooskrbe v Istri.