Zdravstvena blagajna v težavah: denarja za decembrska plačila ni dovolj
ZZZS se sooča s poslabšanjem likvidnosti, zato namerava nekatera decembrska plačila prestaviti v prve dni prihodnjega leta. Med prejemniki so bolnišnice, zdravstveni domovi, lekarne in drugi izvajalci.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo ob koncu decembra zamaknil plačilo dela svojih obveznosti, čeprav bodo te že zapadle v plačilo. Upravni odbor zavoda se je na današnji seji seznanil s poslabšanjem likvidnostnega položaja in soglašal s prilagoditvijo plačil, ki naj bi omogočila zakonito poslovanje ob koncu leta.
Po aktualnih projekcijah bi lahko zavod v leto 2027 prenesel za največ 185 milijonov evrov plačil. Denar naj bi prejemniki dobili v prvih dneh januarja, ko si namerava ZZZS za poravnavo obveznosti zagotoviti novo kratkoročno posojilo.
Odločitev pomeni, da bodo morali nekateri izvajalci zdravstvenih storitev in drugi partnerji na denar, ki bi ga sicer prejeli decembra, počakati do začetka prihodnjega leta. ZZZS priznava, da bi to lahko vplivalo tudi na njihovo sposobnost pravočasnega poravnavanja lastnih obveznosti.
Največji del zamika bodo občutile zdravstvene ustanove
Približno 85 odstotkov predvidenega zamika plačil se nanaša na izvajalce zdravstvenih storitev. Če bi skupni zamik dosegel 185 milijonov evrov, bi to pomenilo okoli 157 milijonov evrov plačil izvajalcem.
Med prejemniki, ki bi lahko na denar čakali dlje, so bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi izvajalci zdravstvenih storitev, pa tudi lekarne, dobavitelji medicinskih pripomočkov in delodajalci, ki jim ZZZS povrne določena izplačana nadomestila plač.
Prilagoditev plačil naj bi se začela predvidoma 21. decembra. Zavod bo nato do 30. decembra glede na razpoložljiva sredstva postopoma poravnaval najstarejše zapadle obveznosti. Plačila z zapadlostjo 31. decembra bodo prenesena v prve dni januarja.
Posebno vprašanje predstavljajo akontacije izvajalcem zdravstvenih storitev v skupni vrednosti 145 milijonov evrov. Njihovo izplačilo je bilo predvideno za 21. in 31. december, vendar namerava zavod tudi ta plačila prilagoditi razpoložljivemu denarju. Del bi lahko izvajalci prejeli še konec decembra, morebitni preostanek pa januarja.
Pri tem je pomembno, da 145 milijonov evrov akontacij ni dodaten znesek poleg predvidenih 185 milijonov evrov zamaknjenih plačil, temveč gre za obveznosti, ki so del istega načrtovanega prilagajanja plačil.
Zakaj ZZZS nima dovolj denarja
Po podatkih zavoda je obvezno zdravstveno zavarovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarilo 153,8 milijona evrov primanjkljaja. To pomeni, da so bili njegovi odhodki v tem obdobju za toliko višji od prihodkov.
Zavod je imel konec septembra tudi 156 milijonov evrov dolga v sistemu enotnega zakladniškega računa države. Gre za sistem, v katerem lahko javne ustanove pod predpisanimi pogoji pridobivajo likvidnostna posojila za začasno pokrivanje primanjkljaja denarnih sredstev.
Težava nastane ob koncu proračunskega leta. Po pojasnilih ZZZS mu zakonodaja ne dopušča, da bi leto zaključil z dolgom iz teh posojil, obenem pa mora poslovati v okviru potrjenega finančnega načrta.
Zato mora obstoječa likvidnostna posojila vrniti, pri čemer mu zmanjkuje denarja za poplačilo vseh obveznosti, ki zapadejo v zadnjih decembrskih dneh.
Z drugimi besedami, zavod mora ob koncu leta izpolniti zakonske finančne omejitve, zato del plačil svojim partnerjem prestavlja v januar. Takrat si bo lahko znova izposodil denar in poravnal obveznosti.
Država je zmanjšala predvidena sredstva za 100 milijonov evrov
Pomemben razlog za nastale težave je po navedbah ZZZS tudi oktobrski rebalans državnega proračuna.
Finančni načrt zavoda za leto 2026 je predvideval do 520 milijonov evrov državnih sredstev, namenjenih financiranju določenih zdravstvenih programov in povečanih stroškov. Državni zbor pa je 1. oktobra sprejel spremembo zakonodaje, s katero je najvišji dovoljeni obseg teh sredstev znižal na 420 milijonov evrov.
To pomeni za 100 milijonov evrov nižjo zgornjo mejo financiranja od tiste, na kateri je temeljil finančni načrt ZZZS. Razlika ne pomeni nujno, da je država že odobrila in nato odvzela celoten znesek, saj zakon določa sredstva v višini do določene vrednosti.
Vlada je septembra pojasnjevala, da je bilo za ta namen v državnem proračunu že prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov. ZZZS pa je opozarjal, da ta znesek ne zadostuje za uravnoteženo poslovanje zdravstvene blagajne.
Zavod je na posledice opozarjal že pred sprejetjem rebalansa. Njegov upravni odbor je septembra poslance pozval, naj ohranijo prvotno zakonsko določeno višino sredstev.
Po takratnih projekcijah je zavod že pred zmanjšanjem proračunskega financiranja predvideval zamik približno 85 milijonov evrov decembrskih plačil. Zaradi dodatne finančne vrzeli v višini 100 milijonov evrov pa se je ocenjeni skupni zamik povečal na 185 milijonov evrov.
Stroški zdravstva naraščajo hitreje od razpoložljivih sredstev
Zmanjšanje proračunskega financiranja ni edini razlog za težave. ZZZS opozarja na širše finančne pritiske, s katerimi se zdravstvena blagajna sooča že dalj časa.
Med pomembnimi dejavniki izpostavlja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in spremembe financiranja po uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka. Na odhodkovni strani dodatne obremenitve povzročajo plačna reforma v javnem sektorju, višji stroški dela, zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa.
K temu prispevata tudi staranje prebivalstva, zaradi katerega naraščajo potrebe po zdravstvenih storitvah, ter razvoj novih, pogosto dražjih zdravil, medicinskih pripomočkov in tehnologij.
Težava tako ni omejena zgolj na zadnje tedne decembra. ZZZS se sooča z vprašanjem, kako dolgoročno zagotoviti dovolj prihodkov za financiranje zdravstvenih pravic, katerih stroški se povečujejo.
Kaj to pomeni za bolnike
Za zdaj ZZZS ne napoveduje zmanjševanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali omejevanja dostopa do zdravstvenih storitev zaradi načrtovanega zamika plačil.
Zavod poudarja, da bodo pogodbene obveznosti nespremenjene in da bodo vsa zamaknjena plačila poravnana.
Toda posledic za delovanje zdravstvenih ustanov ni mogoče povsem izključiti. Če bolnišnica ali drug izvajalec pričakovanega denarja ne prejme pravočasno, ima lahko manj sredstev za plačilo dobaviteljev, materiala ali drugih tekočih stroškov.
Kolikšen bo dejanski vpliv, bo odvisno predvsem od finančnega položaja posameznega izvajalca in dolžine zamude. Iz današnjega sporočila ZZZS ni razvidno, da bi zaradi napovedanih zamikov že prihajalo do odpovedovanja zdravstvenih storitev.
Prav tako zamik povračil delodajalcem sam po sebi še ne pomeni, da bodo zaposleni z zamudo prejemali nadomestila za bolniško odsotnost.
Na zavodu posebej poudarjajo, da težave z likvidnostjo zadevajo izključno obvezno zdravstveno zavarovanje. Financiranje dolgotrajne oskrbe, za katero ZZZS vodi ločena sredstva, po njihovih navedbah ni ogroženo.
Januarja bodo račune poravnali, finančne težave pa ostajajo
ZZZS napoveduje, da bo vse prenesene obveznosti poravnal v prvih dneh januarja 2027. Za to namerava najeti novo likvidnostno posojilo v okviru državnega zakladniškega sistema.
Takšna rešitev bi zavodu omogočila poplačilo izvajalcev, vendar sama po sebi ne odpravlja razlogov, zaradi katerih je do zamika sploh prišlo. Obveznosti se bodo zgolj prenesle iz enega proračunskega leta v naslednje.
Zavod zato opozarja, da bo za dolgotrajno stabilnost zdravstvenega sistema treba zagotoviti ustreznejše vire financiranja in učinkovitejše obvladovanje naraščajočih stroškov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
