Med čuvaji leta 2025 tudi novinarki in fotograf Večera
Med prejemniki nagrad in omembami Društva novinarjev Slovenije Čuvaj/Watchdog 2025 tudi novinarki Večera Damjana Žišt in Andreja Kutin ter fotoreporter Robert Balen.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Znani so prejemniki in prejemnice nagrad Društva novinarjev Slovenije Čuvaj/Watchdog 2025. Slavnostni dogodek z razglasitvijo nagrajencev je potekal v Centru Rog v Ljubljani.
Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva prejme Ervin Hladnik Milharčič (Dnevnik).
Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2025 prejmejo: Damijana Žišt (Večer), Tina Jereb (Dnevnik) ter Boštjan Anžin in Janja Lakner Anžin (RTV Slovenija).
Nagradi za izstopajoče dosežke v novinarski fotografiji prejmeta: za posamično fotografijo Igor Kupljenik (MI PRESS) in za reportažo Luka Cjuha (Dnevnik).
Debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, prejmeta: Neža Borkovič (Val 202) in Jakob Murovec (N1 Slovenija).
Pohvale porote za izstopajoči novinarski dosežek v letu 2025 prejmejo Sara Volčič (POP TV), Saša Senica (Delo), Peter Petrovčič (Mladina) in Andreja Kutin (Večer).
Pohvali porote za izstopajoči novinarski dosežek s področja novinarske fotografije v letu 2025 prejmeta Simon Chang in Robert Balen (Večer).
Novinarske nagrade Društva novinarjev Slovenije, ki povezuje skoraj 800 članov in članic, so nagrade, ki jih podeljuje novinarska skupnost.
V kategoriji izstopajočih dosežkov je letos porota pred uredništvi in projekti ponovno dala prednost posameznim avtorjem in avtoricam, ki so prepričali z izjemnimi zgodbami, razkritji in reportažami.
Novinarka, ki je v zaporu preživela največ časa
Čuvaja za izstopajoči novinarski dosežek je prejela dolgoletna novinarka Večera Damijana Žišt. "Je novinarka, ki je v zaporu preživela daleč največ časa. Doktorica znanosti s področja prestajanja zaporne kazni življenje v slovenskih zaporih pozna do podrobnosti. Je ena največjih poznavalk in najbolje obveščena novinarka o delovanju zloglasne balkanske kriminalne združbe, Kavaškega klana, odkar je ta svoje lovke razširil tudi na ozemlje Slovenije," je o Žišt zapisala porota.
"Objavila je vrsto člankov z ekskluzivnimi podrobnostmi, na videz nepovezana dejstva je postavila v celovit okvir, da javnost lažje razume delovanje te združbe. Kot prva je razkrila podrobnosti o nepravilnostih v slovenskem Centru za varovanje in zaščito. Njen pristop ni senzacionalističen, ampak trezen, analitičen in argumentiran," je v obrazložitvi nagrade še zapisala porota.
Ko o podnebju spregovorijo ljudje
Pohvalo porote je prejela tudi Večerova novinarka Andreja Kutin. "Ne znanstvenice in politiki, o podnebnih spremembah naj govorijo različni predstavniki družbe, ki podnebne spremembe vsakodnevno občutijo na svoji koži – gasilke, kmetje, sadjarji, vinarke, živinorejci, brezdomni, ljudje, ki jim je poplavilo hiše, žičničarji, lovci, gradbinci. "Ker do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevamo vsi," piše ob vsaki izmed zgodb iz serije Podnebne priče," je porota zapisala v utemeljitvi pohvale Kutin.
Portret izgube in bolečine
Za fotoreporterja Večera Roberta Balena, ki je prav tako prejel pohvalo, pa je porota zapisala: "Fotografija razkriva prizor iz vasi Trusina, nastal po katastrofalnih poplavah v Bosni in Hercegovini. Opazujemo ženski, obrnjeni stran od ruševin nekdanjega doma. Njuni telesni drži, utrujenost in težka, vase potegnjena žalost kažejo težo izgube. Delo nas opomni, da se za številkami skrivajo resnične, krhke človeške zgodbe, in nas sooči z razsežnostjo tragedije, ki jo posameznik lahko doživi v eni sami noči."
Mojster reportaže, ki je postavljal standarde
Desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumn, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanjih doma in po svetu je porota prepoznala kot izjemen prispevek k slovenskemu novinarstvu in Ervinu Hladniku Milharčiču podelila nagrado za življenjsko delo.
Hladnik Milharčič se podelitve nagrade iz zdravstvenih razlogov ni udeležil, zahvalo je v njegovem imenu prebral njegov kolega Domen Caharijas. V njej je opisal svojo kratko študentsko izkušnjo z delom v tovarni. "Po enem mesecu sva s kolegom sklenila, da nikoli več ne bova delala. Mene je rešil italijanski novinar iz Coriere della Sera Indro Montanelli, ki so ga na televiziji vprašali, zakaj se izpostavlja stresu tega tako napornega poklica, in odgovoril je, da je bolje biti novinar kot delati," je zapisal.
"To nosim desetletja s seboj kot življenjsko vodilo. Res večino življenja živim od tega, da kot novinar pišem, ampak se z vsemi štirimi upiram temu, da bi bilo to delo, ne pa življenjski slog. Ni lahko zdržati, vedno cel kup ljudi in institucij pritiska na to, da bi iz tega lepega poklica naredili odtujeno delo. Zahvaljujem se vsem, ki se borijo, da jim to ne bi uspelo in bi mi ostali svobodni ljudje," je svojo zahvalo zaključil Hladnik Milharčič.
"Je nacionalna kulturna dediščina. Novinar v vseh mogočih novinarskih vlogah. Njemu najljubša je poročevalec. Poročevalec zanj preprosto pomeni biti tam. V Beogradu na pogrebu Tita. Na Kosovu na demonstracijah. V obleganem Vukovarju in Sarajevu. V Gazi, ko je bil Hamas še pri volji za intervju. V Teheranu. V Jeruzalemu. V Kairu. Na pokopališču dvojčkov s Spodnjega Manhattna. V Kijevu, ko so nanj padle prve rakete. Vojni dopisnik? Morda in tudi, čeprav se z vojnim dopisništvom ni nikoli postavljal, ker zanj poročevalec pomeni samo biti zraven, biti skromen, neviden opazovalec, ki gleda, posluša in beleži. Z nezgrešljivo, prepoznavno naracijo," je v obrazložitvi nagrade zapisala porota.
Svojo novinarsko pot je začel na Radiu Študent, nato je na Mladini postavil standarde pisanja reportaže, na Delu kultnega zunanjepolitičnega dopisnika, ki je prepotoval pol sveta in nam v ključnem času pojasnil, kaj se (nam) dogaja. Vedno se je najraje pogovarjal z ljudmi, ki so jih drugi novinarji ignorirali – v našem prostoru je izumil žanr literarne reportaže, ki jo je "prelil" tudi v sijajno knjigo Pot na Orient. Na Dnevniku slovenski medijski prostor bogati z lucidnimi in duhovitimi kolumnami, reportažno in z intervjuji pa se je začel posvečati tudi Evropi. Njegovi teksti z meja EU so visoka literatura. Nikoli ne sme nehati pisati," je o njem še zapisala porota.
S podelitvijo nagrad se je letošnji novinarski festival Naprej/Forward končal. Festival so v DNS pripravili v partnerstvu s slovenskimi medijskimi hišami. Začel se je 14. novembra v Mariboru, nadaljeval v Novi Gorici in v Ljubljani.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
