Arhiv Štajerskega Tednika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Strmi nakloni gričev in ozke doline ene najbolj razgibanih pokrajin v Sloveniji so skozi zgodovino močno vplivali na življenje ljudi. »Kmetovanje je bilo zaradi naravnih omejitev zmerno (ekstenzivno) in kljub težaškemu delu vedno gospodarno,« so povedali pripravljavci projekta. Tudi haloška suha travišča so pravzaprav delo človeških rok, saj je bilo ta zemljišča treba redno vzdrževati na tradicionalen način: prvič se je navadno kosilo šele v juniju, paša je bila zmerna, gnojenje je bilo zmerno ali pa ga sploh ni bilo.

Strokovnjaki ta tip travišč zato imenujejo polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh, pojavljajo pa se enakomerno razporejena po celotnih Halozah. Travniki na strminah (»lazi«), ekstenzivni pašniki in travniški sadovnjaki skupaj pokrivajo približno tretjino haloških negozdnih površin. Prav zaradi dobro ohranjenih travišč s kukavičevkami je kar 85 % površine Haloz vključene v evropsko ekološko omrežje dveh območij Natura 2000; Haloze-vinorodne in Boč-Haloze-Donačka gora.

Simona Kaligarič z mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) je pojasnila, da je v evropsko omrežje ekološko pomembnih območij Natura 2000 vključena kar tretjina slovenskega ozemlja: »Od tega je 70 % slovenskega ozemlja Nature razglašenega zaradi varovanja gozda in gozdnih vrst, v preostalih 30 % pa so zajeti skoraj vse naše visokogorje, velika vodna območja, reke in mokrišča, ostalo so kmetijska zemljišča, predvsem travišča.«

Priložnost za lastnike in zakupnike zemljišč

Haloze v četverici izbranih

Ljudje se odseljujejo v mesta, grunti razpadajo

Uradno je zaraščenih okoli 500 hektarjev Haloz

Cvetele bodo predvsem jablane

Preberite več v Štajerskem Tedniku