Arhiv Štajerskega Tednika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V minulih dneh in tednih, med aninim in velikim šmarnom, so številna društva in vinogradniki postavili klopotajoče lesene velikane, v Halozah seveda takšne s tremi pari kril. Velikost klopotca se ne meri po dolžini kril, je povedal Rajko Lesjak, temveč po velikosti stola, ki drži gred. »Stolu mora biti vse prilagojeno, klopotec pa postane velikan, ko stol meri vsaj en meter.«

V Podlehniku je klopotec tradicionalno postavilo Turistično društvo Podlehnik ob Etnološkem in viničarskem muzeju na Gorci. Pri etnološki zbirki v Dravcih so za zvok udarjanja lesenih kladivc ob les poskrbeli člani Društva za ohranjanje dediščine Haloze ter KTD Klopotec Dravci-Soviče. V Cirkulanah so moči združili občina, Društvo vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze ter sekcija stari običaji TD Cirkulane. Pripravili so delavnico priprave klopotca za postavitev v parku etnografske dediščine ter postavili lesenjaka ob učnem vinogradu DVS Haloze na Velikem Vrhu ter na cesti klopotcev Mali Okič–Slatina.

Klopotec zadnja leta stavijo tudi na Ptujski Gori ob brajdah potomk stare trte. Pobudo za postavitev so dale članice Društva žena Tisa, klopotec je nastal izpod rok Cirila Tominca.

Kdaj pospraviti klopotce

Drago Korade je v prispevku o šegah in navadah ob postavljanju klopotcev v Halozah zapisal, da je nekdaj veljalo, da je najprimernejši čas za pospravljanje klopotca po 30. oktobru. Tako je klopotec ob 1. novembru že miroval in so se ljudje lahko spokojno spominjali umrlih. Če ne prej, naj bi pesem lesenjakov onemela do 11. novembra. Klopotec, ki ni bil pospravljen do martinovega, so v nekaterih krajih fantje sneli in v zameno za njegovo vračilo zahtevali pogostitev, je še zapisal Korade.

Preberite več v Štajerskem Tedniku