Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Spremembe pri dohodnini predlaga stranka, ki je v prejšnjem mandatu že sprejete razbremenitve odpravila, ampak ne bomo se prepirali o tem, kdo je predlagatelj, je v pogovoru na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice (Amcham) Slovenija v Ljubljani dejal premier Janez Janša. "To bomo podprli oz. dopolnili," je napovedal in dodal, da so morda na točki, ko bi se dalo spremembe uzakoniti, "in to ne z enim glasom večine".

O konkretnih davčnih stopnjah ni govoril. Strateški svet za gospodarstvo, ki je posvetovalni organ vlade, je pripravil nekatere predloge, ki pa jih je treba še uskladiti, tudi v okviru koalicije.

Janša o bitki za vrednoto

Glede davčne obremenitve dela je poudaril, da so v Sloveniji bolj obremenjeni boljši rezultati dela, in se zavzel za socialno oz. razvojno kapico, ki jo predvideva interventni zakon, o katerem bo novembra zakonodajni referendum.

Pri tem bo po njegovem mnenju ključno, da se ljudem pojasni, za kaj pri kapici gre in kakšne so posledice. "Treba je dobiti bitko za vrednoto," je poudaril in dodal, da če ne bo podpore, bo še naprej tako, da bo ena vlada stopnje dvignila, druga pa spustila in ne bo stabilnosti.

Koliko lahko pobere država?

Del slednje bi po njegovem mnenju bila določitev deleža bruto domačega proizvoda (BDP), ki se ga lahko nameni za delovanje države oz. ki ga lahko davkoplačevalcem in gospodarstvu pobere država, v ustavi. Za to davčno sidro, kot opredelitev deleža imenuje Janša, bi bila potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

"Do tega ni možno priti čez noč, v enem koraku. Ampak če nam uspe glede razbremenitve dela, ki bo deležna širše podpore, je to (sprememba ustave, op. STA) lahko naslednji korak," je menil premier.

Kakšen bi bil ta delež BDP, je stvar razprave, je dejal in dodal, da so lahko izdatki na sedanji ravni, kar da je že zelo veliko, vsekakor pa je treba rast izdatkov omejiti. Po njegovih besedah se je v zadnjih letih delež javne porabe v BDP letno zvišal za dve odstotni točki oz. okoli 1,5 milijarde evrov.

Sindikati "zakurijo zadevo"

Pogovori o tem so že potekali, a je v slovenski politiki tako, da ali sindikati ali nevladniki nato "zakurijo zadevo" in se ne da nič dogovoriti, je dejal Janša in ocenil, da je v Sloveniji vladavina neizvoljenih, torej tistih, ki niso izvoljeni, si pa lastijo pravico do odločanje. Ob tem je bil kritičen do sindikata šolstva, ki da želi poleg boja za pogoje dela in plače, kar je naloga sindikatov, odločati tudi o tem, kaj se bo v šolah učilo.

Janša je sicer ocenil, da je med razlogi za to, da država po letu 2008 relativno zaostaja v razvoju za državami, s katerimi je skupaj v vstopila v EU, neambicioznost. "Ambicija je obstala in od takrat naprej je šlo vse navzdol (...) Začele so prevladovati vrednote, ki ne omogočajo razvoja," je dejal.

To bo po njegovem ključno pri referendumu o interventnem zakonu, kjer bo osrednje vprašanje, ali se bo podprlo nekaj, kar temelji na zavisti - da se torej tistih, ki več ustvarijo, ne nagradi zato, da slabši ne bi bili užaljeni - ali kar temelji na meritokraciji, torej napredku in konkurenčnosti.