Muslimani od Janše pričakujejo več kot so dobili od Goloba
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek se je mudila na obisku pri ljubljanskem muftiju Nevzetu Poriću. Na srečanju sta govorila o položaju muslimanov v Sloveniji, od šolske prehrane do islamofobije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek se je danes srečala s predsednikom mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji, ljubljanskim muftijem Nevzetom Porićem. Seznanila se je z delovanjem islamske skupnosti in programi, ki potekajo v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana. Govorili so tudi o položaju Islamske skupnosti v Sloveniji.
Mufti je varuhinjo in njene sodelavce sprejel v svojem uradu v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana. Varuhinja si je ogledala prostore centra in notranjost džamije.
Osrednji del obiska pa so namenili pogovoru o položaju Islamske skupnosti v Sloveniji, njenem pravnem in družbenem statusu, odnosu z državo ter nekaterih vprašanjih, ki neposredno zadevajo uresničevanje verske svobode in načela enakega obravnavanja.
Muslimanski otroci in svinjina v šoli
Mufti je varuhinjo med drugim seznanil z vprašanjem zagotavljanja prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah za otroke, ki zaradi verskega prepričanja ne uživajo svinjine. Drenik Bavdek meni, da bi v Sloveniji lahko že po veljavni ureditvi šolsko prehrano organizirali tako, da bi vsak otrok kljub verski omejitvi dejansko sodeloval pri skupnem obroku.
Pri tem bi se lahko po njenem mnenju zgledovali po Nemčiji, kjer osrednji strokovni standard za organizacijo šolske prehrane izrecno določa, da se pri načrtovanju prehrane poleg zdravstvenih upoštevajo tudi regionalni, kulturni in verski vidiki.
»Vrtci ter osnovne in srednje šole so dolžni v največji možni meri upoštevati človekove pravice otrok in mladih, vključno s svobodo veroizpovedi, a glede na smernice in v praksi pri zagotavljanju posebne prehrane večinoma upoštevajo le zdravniška potrdila o nujnosti prilagojene prehrane, drugi vidiki so praviloma prezrti,« je ugotavljala varuhinja.
Mufti je varuhinjo seznanil tudi z vprašanji verske oskrbe v zaporih, bolnišnicah in vojski. Govorili so o potrebah verske oskrbe v domovih za ostarele ter o pokopališki dejavnosti, kjer se je položaj v zadnjih letih izboljšal, a med posameznimi okolji še vedno obstajajo razlike.
Mufti od Janše pričakuje več kot od Goloba
Velik del pogovora so namenili tudi odnosu med državo in verskimi skupnostmi. Porić je izrazil nezadovoljstvo in zaskrbljenost z odnosom resornega ministrstva do verskih skupnosti v preteklem obdobju. Ocenil je, da je bil dialog pogosto omejen na protokolarno raven, medtem ko je primanjkovalo vsebinskega in kontinuiranega sodelovanja pri vprašanjih, ki pomembno vplivajo na življenje vernikov in delovanje verskih skupnosti.
Ob tem je mufti izrazil pričakovanje, da bo nova vlada temu področju namenila več pozornosti ter vzpostavila odprt in vsebinski dialog z verskimi skupnostmi.
Prav tako je opozoril na ukinitev statusa verskim skupnostim kot splošno koristnih organizacij. Poudaril je, da verske skupnosti poleg svojega temeljnega verskega poslanstva opravljajo številne socialne, humanitarne, kulturne, izobraževalne in druge dejavnosti v korist širše družbe, zato je pomembno, da država njihovo družbeno vlogo ustrezno prepozna.
Islamofobija v Sloveniji
Drenik Bavdek se je na srečanju z muftijem zavzela za spoštovanje svobode veroizpovedi in boljši dialog države z verskimi skupnostmi. »Prepričana sem, da bomo tako lažje razrešili najbolj pereče izzive, s katerimi se srečujejo v Sloveniji živeči muslimani - predvsem šolsko prehrano v skladu z versko opredelitvijo ter podporo države pri verski oskrbi muslimanov v zaprtih institucijah in socialno-varstvenih zavodih,« je poudarila.
V pogovoru so se dotaknili tudi islamofobije. Sogovorniki so ugotovili, da v Sloveniji še vedno nimamo vzpostavljenega sistematičnega spremljanja pojavov islamofobije, zaradi česar je težko celovito oceniti njen obseg, pojavne oblike in spremembe skozi čas. Ob tem so govorili tudi o diskriminaciji in pomenu preventivnega delovanja, pri čemer je varuhinja predstavila načrtovano kampanjo institucije Varuha, namenjeno ozaveščanju o stereotipih in njihovih posledicah.
Ob koncu obiska sta obe strani izrazili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. Sogovorniki so se strinjali, da je na nekaterih področjih smiselno okrepiti sodelovanje med institucijo Varuha in Islamsko skupnostjo. Varuhinja pa je ob tem izpostavila tudi možnost, da se posamezna sistemska vprašanja ustrezno naslovijo v okviru letnega poročila Varuha in priporočil pristojnim državnim organom.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
