Hojka Berlič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Novi zakon o vinu, ki je začel veljati februarja, je z uvedbo obveznega organoleptičnega ocenjevanja za vsa vina bistveno zaostril pogoje prodaje. Prej so lahko vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe na trg prišla že na podlagi kemijske analize, zdaj pa morajo prestati tudi senzorično ocenjevanje. 

Tako imenovani naravni vinarji so ugotovili, da nova zakonodaja brez obvestila spreminja »pravila igre«, zato so se odzvali s peticijo, v kateri zahtevajo, naj se zakon prilagodi posebnostim naravnih vin, namesto da se presojajo po kriterijih, ki veljajo za klasično pridelana vina.

Naravna in sonaravna vina so pogosto motna, nefiltrirana, z manj običajnimi aromami in drugimi lastnostmi, ki odstopajo od klasičnega vinskega profila, zato se bojijo, da ne bi prestala senzoričnega ocenjevanja.

Kar pridelajo, vnaprej prodajo

Med najbolj prizadetimi so butični vinarji, ki so si z nekonvencionalnimi pristopi ustvarili ugled doma in v svetu. Radovan Šuman se z ekološkim vinogradništvom ukvarja že skoraj tri desetletja, tudi uradno je kot ekološki pridelovalec certificiran že od leta 2003. Na sedem hektarjev veliki biodinamični kmetiji Šuman v Zavrhu v Slovenskih goricah prideluje vino na način, ki ga sam razume kot sodelovanje z naravo.

· Kmetijstvo

Kdo bo odločal, kakšno vino smemo piti?

Nekoč za tako vino skoraj ni bilo kupcev. Danes prodajo vse, kar pridelajo, je povedal za Štajerski tednik. Ob dobrih letinah tudi 30.000 litrov, od katerih je večina rezervirana vnaprej. Med trgi, kamor izvažajo, so ZDA, Mehika, Japonska, Koreja, Singapur, Kitajska, pa tudi evropske države, med njimi Španija, Francija, Italija, Nizozemska in Danska.

Novi zakon vodi v propad

Vinarji so prepričani, da nova zakonodaja vodi v propad manjših pridelovalcev, zato so začeli peticijo za »staro pravdo«.

»V času, ko potrošniki vse bolj cenijo sonaravno pridelavo in zdrav življenjski slog, se v Sloveniji obeta konec za naravna vina, ki so pridelana z minimalnimi intervencijami ter največkrat na ekološki ali biodinamičen način,« je za Štajerski tednik dejal Šuman.

· Škocjanska potomka z Lenta

Grozdje so ji kradli, mladice trgali, letos pa se je maščevala z obiljem

Ob tem zahtevajo tudi, naj država za vsa vina, vključno z letnikom 2025, nemudoma vzpostavi prejšnjo ureditev z le kemijsko analizo, saj so bila ta vina pred začetkom veljavnosti novega zakona že tehnološko dokončana.

V peticiji med drugim opozarjajo na konkurenčni vidik. Kot poudarjajo, so zdaj naravna vina iz Francije, Italije ali Gruzije na slovenskem trgu v drugačnem položaju, saj uvožena naravna vina nimajo nobenih zahtev preverjanja. Pridelovalci naravnih vin pa zahtevajo tudi vključitev v oblikovanje pravilnikov in zakonskih aktov v povezavi z vinom.

Kaj pravijo na ministrstvu

Na ministrstvu za kmetijstvo so za Svet24 pojasnili, da pozorno spremljajo izvajanje novega zakona o vinu, ki ga je pripravila prejšnja vlada Roberta Goloba, in odzive deležnikov v vinskem sektorju. Ker zakon velja razmeroma kratek čas, še preučujejo njegove dejanske učinke ter zbirajo stališča in izkušnje različnih skupin pridelovalcev.

· Konzorcij vin predlaga spremembe

Se bo belokranjec spremenil? Ministrstvo poziva k pripombam

Morebitne spremembe oziroma prilagoditve bodo presojali na podlagi strokovnih argumentov, veljavne evropske zakonodaje in v dialogu z vsemi pomembnimi deležniki, so poudarili.