Sa.R.

Državni zbor je sprejel zakone, ki za predsednika republike in lokalne funkcionarje kot omejitev pri kandidiranju in razlog za prenehanje mandata določajo pravnomočno obsodbo na več kot leto dni zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja. Brez podpore opozicije pa koaliciji takšnega pogoja ni uspelo uzakoniti pri kandidiranju v DZ in za državne svetnike.

Danes sprejete novele zakonov o poslancih, o volitvah predsednika republike, o lokalni samoupravi in o lokalnih volitvah določajo, da predsedniku republike, županom, podžupanom, občinskim svetnikom in tudi poslancem preneha mandat, če so pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Za predsednika republike in lokalne funkcionarje pa se uzakonja tudi omejitev pri kandidiranju. Pravice, da bi bile voljene, torej ne bodo imele osebe, ki so storile takšno kaznivo dejanje, bile pravnomočno obsojene na najmanj leto dni zapora ter prestajajo kazen, so jo v obdobju zadnjih petih let oz. jim je ta zastarala ali bila odpuščena pred manj kot petimi leti.

Poslanci brez pogoja nekaznovanosti

V koaliciji so želeli pogoj neizvoljivosti in prenehanja mandata enotno urediti za vse voljene funkcionarje, tudi za poslance in državne svetnike. Zato so, ob danes sprejetih štirih novelah zakonov, predlagali še noveli zakonov o volitvah v DZ in o državnem svetu, za kateri pa se je postopek končal že na pristojnem odboru DZ, saj je zanju zahtevana dvotretjinska večina, ki je koalicija sama nima, opozicija pa svojih glasov ni prispevala.

Politika

Stevanović: Nikoli nisem trdil, da nisem bil obsojen

Kot je v imenu predlagateljev pojasnila poslanka Svobode Janja Sluga, je zakon o volitvah v DZ temeljni zakon, ki se subsidiarno uporablja tudi za ostale funkcionarje v tistih vprašanjih, ki jih ostali zakoni ne urejajo.

Vlada "nekje na pol poti"

Ker predlagane spremembe tega zakona niso dobile zadostne podpore, so z danes sprejetimi dopolnili v novelah zakonov o volitvah predsednika republike in o lokalnih volitvah določili podlago za povezovanje evidenc volilnih organov s kazenskimi evidencami za preverjanje pogoja nekaznovanosti.

Za imenovane funkcionarje so vprašanje nekaznovanosti uredili z lani sprejetim zakonom o funkcionarjih. Sluga pa je danes ugotavljala, da so "nekje na pol poti". Kot je dejala, bo pogoj nekaznovanosti veljal za predsednika republike, župane, občinske svetnike in tudi za ministre, žal pa ne za državne svetnike in poslance.

Dolžnosti izbrancev ljudstva

Zaradi neopravičene odsotnosti dvakrat kaznovanih po 33 poslancev

Tamara Kozlovič (Svoboda) pa je napovedala, da bodo v naslednjem mandatu oba zakonska predloga vložili ponovno.

V današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin in razpravi o zakonih, ki jih je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, so v koaliciji poudarjali, da gre za uveljavljanje minimalnih standardov, ki je ključno za krepitev zaupanja v politiko, organe oblasti in državne institucije. Poleg tega morajo državljani za praktično vsako delovno mesto v javnem sektorju ob prijavi priložiti tudi potrdilo o nekaznovanosti.

Kritike na račun opozicije

Kar precej kritik je ob tem letelo na opozicijo. "Politične maske so torej padle. NSi in SDS sta več kot očitno stranki dvojnih meril, ki dopuščata ali si celo želita, da na volitvah v DZ in DS lahko kandidirajo pravnomočno obsojeni posamezniki," je dejala Sluga.

Politika

Pogoj nekaznovanosti za poslance? SDS in NSi nista navdušeni

Eva Irgl iz vrst Demokratov je pojasnila, da nepovezani poslanci paket zakonodaje podpirajo in ga vidijo "kot jasno sporočilo, kakšno politiko si želimo".

Iz NSi se je v okviru današnje obravnave zakonov oglasila zgolj Vida Čadonič Špelič, ki je napovedala, da v NSi ne bodo glasovali. "Če bi imeli resnično namen očistiti politiko nepoštenja, bi štiri leta delali drugače, in tudi te zakone bi pripravili prej," je odgovarjala predlagateljem. Gre za "vašo volilno kampanjo," kar dokazujejo tudi današnje razprave, je dodala. Iz SDS v obravnavi zakona niso sodelovali.

Letošnje volitve še brez nove ureditve

Za letošnje volitve nova ureditev še ne bo veljala. Predvideno je namreč, da se bodo nove določbe, ki urejajo pogoj neizvoljivosti in prenehanje mandata, začele uveljavljati z dnem razpisa volitev, ki bodo razpisane vsaj eno leto po uveljavitvi zakonov.

»Imamo dokaze«

Med Inštitutom 8. marec in Logarjevimi Demokrati zavrelo

Zakoni določajo tudi enoten način sodnega varstva z možnostjo pritožbe zoper akt o prenehanju mandata na vrhovno sodišče. Za poklicne župane se pravica do prejemanja nadomestila plače po prenehanju funkcije ureja primerljivo s poslanci. Pri poslancih pa se posega tudi v ureditev nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo, po navedbah predlagateljev zaradi poenotenja z ureditvijo iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Za vse štiri, danes sprejete zakone, je glasovalo 51 poslancev, proti ni bil nihče.