OSEBNI ARHIV

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Družinska podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva, saj predstavljajo med 60 in 80 odstotki vseh podjetij v državi. Ustvarjajo delovna mesta, ohranjajo specializirana znanja, ki se prenašajo iz roda v rod, in gradijo skupnosti, v katerih delujejo. To so podjetja z obrazom, z imenom, z osebno zgodbo. Prav zato je vprašanje, kaj se z njimi zgodi, ko ustanovitelj stopi korak nazaj in skuša svojo vlogo prepustiti svojemu nasledniku, veliko več kot le poslovna formalnost.

Za vsakim uspešnim podjetjem je osebna zgodba

Zgraditi lastno podjetje traja leta, včasih tudi desetletja. Vsaka stranka, vsak zaposleni, vsak posel – vse to je del zgodbe, ki jo je nekdo pisal z lastnimi rokami. In nekoč pride trenutek, ko si je treba zastaviti vprašanje, ki ga mnogi podjetniki raje odrivajo predaleč v prihodnost: kaj bo z vsem tem, ko me ne bo več? Vprašanje, ki se ga lahko postavi za praznično mizo, za katero je zbrana vsa družina, ali pa sredi čisto običajnega delovnega dne – prešine nenadoma, kot misel, ki se ji ni mogoče več izogniti. In v marsikateri družini temu sledi najprej tišina, ki pa ne pomeni pomanjkanja interesa, ampak v resnici največkrat samo strah pred neznanim.

V Sloveniji deluje na tisoče družinskih podjetij, ki nosijo v sebi prav takšne zgodbe: ustvarjajo delovna mesta, ohranjajo znanje in gradijo skupnosti, a ko se začne lastnik ozirati za naslednikom, pogosto odkrije, da ga nima. Za to ni bilo nič pripravljeno, ker niso o tem v družini ali podjetju nikoli zares govorili. Ni redko, da lastnik niti ne ve, kje sploh začeti s prenosom lastništva, zato je še toliko bolj spodbudna novica, da mu pri tem ni treba biti sam. Javna agencija SPIRIT Slovenija je namreč vzpostavila konkretno podporo prav za ta izziv.

V Sloveniji je čas za prvi korak v mnogih podjetjih

Raziskave kažejo, da ima načrt lastniškega nasledstva izdelanih le okoli 22 odstotkov slovenskih podjetij – to pomeni, da skoraj štiri od petih podjetij vstopa v obdobje prenosa brez jasne strategije. Hkrati je velik delež lastnikov že starejših od 55 let, kar pomeni, da se bo prenos v mnogih podjetjih moral zgoditi v razmeroma kratkem času.

Brez pravega pogleda v prihodnost je podjetje lahko v nevarnosti

Prenos lastništva je ena od faz, ki jo doživi vsako podjetje prej ali slej. A gre v nasprotju z vstopom na nove trge ali uvajanjem novih izdelkov in storitev za fazo, ki je številni lastniki sploh ne načrtujejo ali pa se je lotijo prepozno. Posledice so lahko daljnosežne in težko popravljive. Podjetja, ki nimajo urejenega nasledstva, pogosto izgubijo vrednost ravno v trenutku prehoda. Stranke odidejo, ker ne vedo, s kom imajo opravka, zaposleni ostanejo negotovi, dobavitelji pa zadržijo pogodbe.

In kar je nastajalo z leti, se lahko v kratkem razsuje – ne zato, ker bi bilo podjetje slabo, temveč zato, ker prehod ni bil pripravljen. Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, vedno znova poudarjajo eno: čas je najpomembnejši dejavnik. Kdor začne razmišljati o nasledstvu pet ali deset let pred dejanskim prehodom, ima na voljo vse možnosti. Kdor čaka, dokler ga ne prisilijo zdravje ali okoliščine, pogosto nima več veliko izbire.

OSEBNI ARHIV

Ko se o prihodnosti začne govoriti pravočasno

Obstajajo pa tudi podjetja z uspešnimi zgodbami, ki so se vprašanja prenosa lastništva lotila pravočasno in zato danes vedo, da je pot, čeprav dolga, povsem izvedljiva. Pri podjetju Rihter d.o.o. niso začeli razmišljati o postopnem uvajanju mlajše generacije v upravljanje in lastništvo podjetja šele takrat, ko je bilo to nujno. Pogovori so stekli veliko prej. »Praktično odkar smo mlajša generacija delovno aktivni v podjetju,« pravi Eva Rihter, ki danes vstopa v upravljanje podjetja kot del mlajše generacije. Sprva so bili to sproščeni klepeti – o možnostih, željah, pa tudi o stališčih lastnikov, očeta Stanka in strica Janeza, sčasoma pa so ti pogovori dobili novo resnost. Na mizo so prišla dejstva, pogledi in ambicije glede lastništva ter vodenja. In prav tam se je zgodila prva večja prelomnica.

»Z našega vidika lastništvo ni pogoj oziroma vstopnica za vodenje podjetja,« pojasnjuje Eva Rihter. »Obstaja več kombinacij teh dveh pojmov, ki jih je izredno pomembno razmejiti.« Ta ločnica – med tem, kdo podjetje vodi, in tem, kdo je njegov lastnik – je za marsikatero družinsko firmo eno najpomembnejših, a tudi najtežje izrečenih spoznanj. V praksi to pomeni, da se znanje na mlajšo generacijo ne prenaša čez noč in ne po enotnem kalupu. Pri Rihterjevih se z aktivnim upravljanjem trenutno najbolj intenzivno spoznava Eva, medtem ko so preostali trije člani mlajše generacije dejavni na drugih področjih poslovanja. Pri tem ji – poleg sodelavcev – največjo podporo in mentorstvo zagotavljata prav oče in stric.

Stanko Rihter, eden od treh lastnikov podjetja Rihter d.o.o., ki postopno predaja vodenje, ob tem ne skriva, da je proces dolgotrajen in da se ga ne sme prehitevati. »Najtežji del nas še čaka,« priznava. »Izzivov je veliko, na poslovnih in osebnih ravneh. Začne se že s spoznanjem in samorefleksijo naših sposobnosti, razumevanja in ambicij.« Ravno ta odprtost – da nasledstvo ni nekaj, kar se zgodi v enem trenutku, temveč proces, ki traja in se mu je treba prepustiti – je morda največje sporočilo njihove zgodbe.

Pri tem si pomagajo tudi z zunanjo podporo. Pred nekaj leti so ugotovili, da jim to lahko zagotavlja javna agencija SPIRIT Slovenija. Rihterjevi so konkretno pomoč prejeli kot vavčer za prenos lastništva, takrat v obliki izobraževanja za mlajšo generacijo. »Tudi v prihodnje bomo izkoristili različne oblike pomoči,« pravi Eva Rihter, »ter poskusili to tranzicijo izpeljati čim bolj uspešno in brez večjih pretresov za vse deležnike.«

OSEBNI ARHIV

Njun nasvet drugim družinskim podjetjem, ki imajo pred seboj podobno pot, je preprost, a ne lahek: »Naj začnejo dovolj zgodaj, a počasi. Pomembno je, da se na mizo položijo vse karte – dvomi, ambicije, strahovi, vse dobro in slabo. Pogovori morajo biti odkriti, čeprav zna biti to včasih naporno in težko – še bolj pomembno pa je, da smo vsi odkriti sami s sabo.« Kot dodaja Stanko Rihter, gre nazadnje vedno za eno samo vodilo: na prvo mesto je treba postaviti dobrobit firme in vseh, ki so del nje – sodelavcev, strank, poslovnih partnerjev, lokalnega okolja. »Lastništvo in vodenje podjetja namreč ni privilegij, ampak velika odgovornost, ki jo je treba sprejeti s polnim zavedanjem posledic in dolžnosti.«

Sogovornik, ki razume, da je nasledstvo kompleksen splet vprašanj

Zgodbe, kot je Rihterjeva, se redko zgodijo same od sebe. Pravočasen pogovor je pomemben prvi korak, a družine in podjetja na tej poti pogosto potrebujejo še nekaj – sogovornika, ki razume, da je nasledstvo kompleksen splet pravnih, finančnih in čustvenih vprašanj, in ki zna na ta vprašanja odgovoriti.

Prenos lastništva je namreč ena od najpomembnejših faz v življenjskem ciklu vsakega podjetja – in hkrati ena najbolj zahtevnih. Za razliko od odpiranja novih trgov ali uvajanja novih produktov gre tu za odločitve, ki so pogosto nepopravljive. Ker ta faza za večino podjetij velja za kritično, je SPIRIT Slovenija vzpostavil Nacionalno točko za prenos lastništva, katere osnovno poslanstvo je ozaveščanje podjetnikov o pravočasni pripravi na nasledstvo in o možnih oblikah prenosa. Namen ni le informirati, temveč zagotoviti, da noben podjetnik ne stoji pred to odločitvijo sam in brez opore.

Pomembni sistemski učinki na celotno gospodarstvo

Razlog za to ni zgolj podpora posameznim podjetnikom. Ko podjetje nima urejenega nasledstva, namreč to ni zgolj zasebna težava. To lahko pomeni izgubo delovnih mest, prekinitev poslovanja ali odliv podjetja iz lokalnega okolja. Zato ima prenos lastništva zelo pomembne sistemske učinke na celotno gospodarstvo, in skrb zanj je zato del širše javne politike. To ni le slovenska, temveč tudi evropska prioriteta: EU že dlje časa poziva države članice k razvoju podpornih mehanizmov, spodbujanju ozaveščanja in zmanjševanju ovir pri prenosu podjetij.

Nacionalna točka za prenos lastništva podjetjem pomaga na treh ključnih področjih. Prvo je informiranje: podjetniki pogosto ne vedo, kdaj in kako začeti ter kakšne možnosti sploh obstajajo – od družinskega nasledstva do prodaje ali odkupa s strani zaposlenih. Drugo je mreženje: udeleženci usposabljanj in delavnic se srečajo z ljudmi, ki so prenos že uspešno izvedli, in tako začnejo verjeti, da je izvedljiv tudi zanje. Tretje je finančna podpora v obliki vavčerja, ki pokrije stroške priprave in izvedbe prenosa ter razvoja kompetenc naslednikov.

Vstopna točka za začetek sodelovanja je brezplačni svetovalni intervju, kjer podjetnik – lastnik ali potencialni naslednik – skupaj s pooblaščenim svetovalcem oceni, kje stoji in kaj potrebuje. Ni treba priti s pripravljenim načrtom, dovolj je, da pride z vprašanjem. Vse informacije o prijavi, postopku prenosa lastništva in razpoložljivih oblikah podpore so zbrane na Podjetniškem portalu okviru vsebinskega sklopa Podpora podjetjem pri prenosu lastništva.

Spirit Slovenija

Z vavčerjem do uspešnega prenosa

Po intervjuju se odpre pot do vavčerja za prenos lastništva – finančne spodbude, ki jo SPIRIT Slovenija izvaja skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom in ki podjetjem pomaga pokriti stroške strokovne pomoči: pravne, finančne, organizacijske. Prav takšen vavčer, kot smo omenili, je pred leti odprl vrata tudi izobraževanju mlajše generacije pri Rihter hišah. Poleg tega SPIRIT Slovenija skupaj s partnerji – med njimi so Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, CEED Slovenija, Inštitut za ekonomsko demokracijo in drugi – organizira usposabljanja za lastnike in prevzemnike, kjer udeleženci pridobijo znanje in orodja za ta prehod. Za tiste, ki iščejo zunanjega strokovnjaka, SPIRIT Slovenija vodi tudi evidenco preverjenih izvajalcev, med katerimi lahko izbirajo.

»Uspešen prenos podjetja na naslednjo generacijo ni pomemben le za družino, temveč tudi za gospodarstvo. Zato na agenciji spodbujamo pravočasno načrtovanje nasledstva, saj lahko le tako ohranimo znanje, delovna mesta in razvojni potencial podjetij,« poudarja Ida Praček, vodja Nacionalne točke za prenos lastništva pri SPIRIT Slovenija.

Mladi, ki so rekli 'da'

Včasih je nasledstvo zgodba o pogumu – o mladi osebi, ki se odloči, da bo nadaljevala, kar je nekdo drug začel. Podobno pot, po kateri zdaj stopa mlajša generacija podjetja Rihter, so že prehodili tudi drugi. SPIRIT Slovenija vsako leto s podelitvijo priznanja Navdih naslednikom izpostavi tiste, ki so ta korak naredili.

Med nedavnimi dobitniki je tudi Nejc Krajnc, ki je avtoservis prevzel od očeta Branka Krajnca, potem ko ga je ta uspešno vodil 30 let. Do podpore je prišel prek Obrtno-podjetniške zbornice Maribor, kjer so se kot družina udeležili delavnic na temo prevzema podjetja. »Tam smo prejeli številne koristne informacije in nasvete glede celotnega postopka prevzema ter priporočila, kako ga čim uspešneje izpeljati,« pravi Nejc. Pri samem prenosu jim je pomagal tudi odvetnik, ki je postopek vodil in izvedel, oporo pa so – tako kot pri Rihter hišah – začutili tudi prek vavčerjev SPIRIT Slovenija, ki so jim olajšali izvedbo posameznih aktivnosti v procesu prevzema.

OSEBNI ARHIV

Najmlajši prevzemnik podjetja v letu 2025

Podobno izkušnjo deli tudi Tomaž Pesek iz Avtoservisa Pesek. Leta 2025 je prevzel podjetje od očeta Zorana, ki ga je uspešno vodil več kot 20 let. »S prenosom podjetja se pojavijo nepričakovani stroški in težave, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo. SPIRIT Slovenija nam je pomagal z vavčerjem, ki nam je omogočil, da so se stroški skoraj prepolovili. Vesel sem, da v Sloveniji obstaja organizacija, ki takšne prenose podpira – za mala in mikro podjetja je to velik finančni zalogaj,« pravi Tomaž Pesek, najmlajši prevzemnik podjetja v letu 2025.

Začeti je lažje, kot se zdi

Prenos lastništva ni enkraten dogodek. Je daljša pot, ki zahteva čas, pogovore in prave sogovornike. Kot kažejo zgodbe podjetja Rihter, Avtoservisa Krajnc in Avtoservisa Pesek, se ta pot vedno začne z eno samo odločitvijo – da se o njej spregovori. Vse, kar pride za tem, je lažje, kadar podjetniku stoji ob strani nekdo, ki je tovrstne prehode že spremljal in ve, kje se splača vprašati za nasvet. Kadar se lastnik podjetja na pot pripravi, jo lahko prehodi brez nepotrebnih izgub – in podjetje, ki ga je zgradil, preda v roke naslednikom, ki jim zaupa, da bodo z njim ravnale enako skrbno. Navsezadnje je pomembno tako za slovensko gospodarstvo, kot za družbo, da družinska podjetja, ki so z leti rasla in zrastla v Sloveniji ostanejo še naprej vitalni del slovenskega gospodarstva. 

****Aktivnosti financira Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije.

Vsebino omogoča SPIRIT Slovenija, javna agencija.