Brezplačno kosilo za vse? Šole bi potrebovale še 250 kuharjev
V eni od šol ni dovolj osebja v kuhinji, zato so malice sestavljene predvsem iz sadja in namazov. Na ministrstvu priznavajo, da je pridobivanje kadra velika težava, plače niso prav privlačne.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»V naši šoli po novem nimajo več dovolj kuharic. Zdaj imajo začasno prilagojen jedilnik, od sadja do namazov in kosmičev v času malice. Zanima me, kako je s pomanjkanjem kuharic, ugibam, da to ni edini primer v Sloveniji,« nam je sporočila mama enega od šolarjev.
Kosilo ni enako malici
Danes morajo šole organizirati malico za vse učence, ki se nanjo prijavijo, medtem ko je kosilo dodatna ponudba. Cena šolske malice je v šolskem letu 2026/2027 enotna in znaša 1,22 evra za učenca na dan, za dijake pa štiri evre. Cena kosila medtem ni enotna, saj jo posamezna šola določi glede na organizacijo prehrane in svoje stroške.
Starši pri tem plačajo ceno obroka oziroma razliko med ceno in subvencijo, če je otrok do te upravičen. Višina subvencije je odvisna od dohodkovnega položaja družine.
Druga zgodba pa je kosilo, in če bi bilo to za vse učence brezplačno, bi se poleg stroškov dela pojavili še stroški živil, priprave, opreme, energije, vzdrževanja in še kaj.
250 novozaposlenih kuharic in kuharjev
Ideja, da bi bili osnovnošolci upravičeni še do brezplačnega kosila, se na prvi pogled zdi preprosta: otroci bi dobili topel obrok, staršem pa ne bi bilo treba skrbeti za njegovo plačilo. Toda šolam bi ostala precej zahtevnejša naloga – kako vsak dan pripraviti in razdeliti kosilo vsem učencem.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ocenjujejo, da bi bilo treba za takšen sistem zaposliti še približno 250 kuharjev oziroma drugih kuhinjskih delavcev.
»Če bi vsi učenci v osnovni šoli prejemali kosilo, bi potrebovali povprečno 0,5 dodatnega kuharja ali drugega kuhinjskega osebja na šolo,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Kuharji se starajo
Dodatna težava je starost zaposlenih v šolskih kuhinjah. Povprečni kuhar oziroma kuharica v osnovni šoli je star(-a) 47 let, v prihodnjih petih letih pa naj bi se jih po oceni ministrstva upokojilo približno petina.
To pomeni, da bi morale šole ne le pridobiti približno 250 dodatnih zaposlenih, ampak v istem obdobju tudi nadomestitiprecejšen del sedanjega kadra.
Trenutno je za pripravo malic v osnovnih šolah sistemiziranih 632 delovnih mest kuharjev oziroma dietnih kuharjev. Pravilnik določa, da se za pripravo malic za 300 učencev sistemizira eno delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja, pri večjem oziroma manjšem številu učencev pa ustrezen delež.
Na zavodu za zaposlovanje sicer ne ločujejo kuharjev za šole od splošnih kuharjev, zato so nam navedli le skupne podatke. V letu 2025 so zabeležili 5660 prostih delovnih mest kuharjev, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa malo manj kot 4100 prostih delovnih mest.
Mladih ta poklic ne privlači posebej
Lani se je za ta poklic izobraževalo le okoli 800 mladih, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa so našteli 480 tistih, ki bi radi postali kuharji.
Sicer mora imeti kuhar IV srednjo poklicno izobrazbo, kuhar V pa srednjo strokovno izobrazbo. Pri dietnih kuharjih so zahtevani še dodatni pogoji oziroma ustrezna nacionalna poklicna kvalifikacija. Po podatkih ministrstva več kot 90 odstotkov kuhinjskega osebja, sistemiziranega za pripravo malic, že izpolnjuje predpisane pogoje.
»Predpisi pa posebej urejajo tudi delovno mesto gospodinjca. V podružnici šole se lahko za pripravo malic in čiščenje namesto ločenih delovnih mest kuharja in čistilca sistemizira delovno mesto gospodinjca,« še pojasnjujejo na ministrstvu.
Ni dovolj le dodati ljudi
Kadrovska luknja pa ni edina težava. V anketi, ki jo je ministrstvo izvedlo leta 2022, je približno tretjina šol navedla, da zaradi neustreznih prostorskih pogojev, opreme oziroma premajhnih jedilnic ne bi mogla zagotoviti kosila vsem učencem.
To pomeni, da bi uvedba univerzalnega brezplačnega kosila zahtevala tudi vlaganja v kuhinje, jedilnice in drugo opremo. Nekatere šole bi morale povečati zmogljivosti, druge pa bi morale poiskati drugačen način organizacije priprave in razdeljevanja hrane.
Veljavna ureditev sicer omogoča, da šola prehrano organizira tudi v sodelovanju z drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom oziroma izjemoma zunanjim izvajalcem.
Kaj naj bi bilo na krožnikih?
Šole morajo pri pripravi obrokov upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je leta 2023 sprejel strokovni svet za splošno izobraževanje, leta 2024 pa so bile izdane v novi spletni različici. Smernice določajo merila za izbor živil, sestavo obrokov, količino, načine priprave in časovni režim razdeljevanja hrane.
Brezplačno kosilo za vse učence bi tako pomenilo precej več kot le odločitev, kdo bo račun poravnal. Država bi morala zagotoviti tudi ljudi, prostore in opremo, s katerimi bi lahko šole vsak šolski dan nahranile celotno generacijo osnovnošolcev.
Za kolikšno plačo delajo
Delovno mesto kuharja je med 4. in 14. plačnim razredom. Povprečni plačni razred kuharja v osnovnih šolah je 10., torej tri plačne razrede nad minimalno plačo.
Na statističnem uradu (Surs) sicer nimajo podrobno razčlenjenih podatkov, v njihovih virih pa smo našli, da so lani kuharji oziroma kuharice, ki jih je pri nas okoli 11.500, v povprečju zaslužili 1160 evrov neto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
