Danijel Cek

Evropska unija pripravlja obsežno prenovo pravil na področju tehničnih pregledov motornih vozil, ki bi lahko pomembno vplivala na vsakdanje življenje voznikov. Spremembe ne zadevajo zgolj pogostosti pregledov, temveč tudi njihov obseg, nadzor nad določenimi skupinami vozil ter uporabo sodobnih tehnologij pri preverjanju tehnične brezhibnosti. Razširili pa bodo tudi nadzor nad manjšimi motocikli.

Prigo

Strožja pravila za širši krog vozil

Evropski parlament naj bi v prihodnjih tednih odločal o zakonodajnem paketu, ki določa nova pravila za preverjanje tehnične ustreznosti avtomobilov, motociklov in gospodarskih vozil. Čeprav gre na prvi pogled za tehnično vprašanje, ima predlog širše posledice za prometno varnost in stroške lastništva vozil.

Ena od ključnih novosti je razširitev obveznih tehničnih pregledov na manjše motocikle s prostornino motorja med 50 in 125 kubičnimi centimetri. Ti so v številnih državah trenutno podvrženi milejšim pravilom, kljub temu da statistike kažejo, da so njihovi uporabniki med bolj izpostavljenimi v prometu. Cilj spremembe je poenotenje standardov po celotni Evropski uniji in zmanjšanje tveganj.

R.K.

Nadzor nad dostavnimi vozili

Posebno pozornost zakonodajalci namenjajo tudi hitro rastočemu segmentu dostave, ki ga spodbuja razmah spletne trgovine. Strokovnjaki opozarjajo, da se nekatera podjetja izogibajo rednim in sistematičnim tehničnim pregledom vozil, kar lahko predstavlja varnostno tveganje.

Utrujeni vozniki

Tahografi tudi v kombijih: Več varnosti ali manj posla?

Zato se predlaga uvedba dodatnega nadzora na cesti, ki bi temeljil na oceni tveganja posameznih upravljavcev voznih parkov. Vozila podjetij z večjim številom kršitev bi bila pogosteje predmet nadzora, s čimer želijo izboljšati splošno stanje tehnične brezhibnosti v tem segmentu.

Jure Klobčar

Preverjanje sodobnih asistenčnih sistemov

Z razvojem avtomobilske tehnologije postajajo vozila vse bolj odvisna od naprednih asistenčnih sistemov, kot so pomočnik za ohranjanje voznega pasu, samodejno zaviranje in drugi varnostni mehanizmi. Težava je, da se njihovo delovanje na klasičnih tehničnih pregledih pogosto preverja le omejeno.

V praksi to pomeni, da lahko sistemi ne delujejo pravilno, voznik pa tega sploh ne opazi. Novi predlogi zato predvidevajo bolj sistematično in poglobljeno preverjanje teh funkcij, vključno z nadzorom naprav, ki beležijo njihovo delovanje. To naj bi povečalo varnost, hkrati pa tudi kompleksnost in ceno pregledov.

Jure Klobčar

Letni pregledi za starejša vozila

Pomemben del razprav je namenjen staranju evropskega voznega parka. Povprečna starost osebnih vozil v EU krepko presega 12 let, s starostjo pa se povečuje tudi verjetnost tehničnih napak.

Zato je na mizi predlog, da bi za vozila, starejša od deset let, uvedli obvezne letne tehnične preglede. Podporniki ukrepa poudarjajo, da bi to prispevalo k večji varnosti na cestah, nasprotniki pa opozarjajo na dodatno finančno breme za lastnike starejših avtomobilov.

Jure Klobčar

Boj proti prirejanju kilometrov

Ena od pomembnejših novosti je tudi predlog vzpostavitve enotne evropske baze podatkov o prevoženih kilometrih. V njej bi se zbirali podatki s tehničnih pregledov in servisov, dostopni pa bi bili vsem državam članicam.

Registracije v letu 2024

Slovenci v povprečju vozijo več kot 11 let stare avtomobile

Takšen sistem bi bistveno otežil manipulacije s števci kilometrov, ki ostajajo ena največjih težav na trgu rabljenih vozil. Po ocenah strokovnjakov je v Evropi še vedno velik delež vozil z nepravilno prikazano kilometrino, kar zavaja kupce in vpliva na varnost.

Jure Klobčar

Več varnosti, a tudi višji stroški

Predlagane spremembe imajo jasen cilj – izboljšati prometno varnost in povečati zanesljivost vozil na evropskih cestah. Vendar pa prinašajo tudi dodatne obveznosti in stroške za voznike ter podjetja.

Končna odločitev bo odvisna od političnega usklajevanja med državami članicami, jasno pa je, da se evropski sistem tehničnih pregledov pripravlja na eno največjih prenov v zadnjih desetletjih.