Arhiv naročnika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ideja o gradnji kampusa za potrebe visokega šolstva Jugovzhodne Slovenije se je pojavila po letu 2000. Razprave o ustanovitvi Univerze v Novem mestu in gradnji kampusa segajo v leto 2004. Iz zapisnika 1. skupnega sestanka Projektnega sveta za izvedbo  projekta ustanovitve univerze v Novem mestu pri MO Novo mesto, ki je bil 28. maja 2004, na katerem so sodelovali  Visokošolsko središče Novo mesto, župani Dolenjske in predstavniki  gospodarstva in  društvo Akademska pobuda univerza v Novem mestu, lahko  navedemo razpravo tedanjega namestnika direktorice občinske uprave MO Novo mesto.

»Glede nadaljnjega razvoja visokega šolstva v Novem mestu se je MO Novo mesto odločila za lokacijo Drgančevje, ki je bilo v ta namen opredeljena že v prvi urbanistični  zasnovi mesta. V tem času potekajo prizadevanja za plansko spremembo Drgančevja iz gozdne rabe v stavbno zemljišče, pri čemer občina čaka na sklep  vlade o tem, ki naj bi  predvidoma prispel konec meseca junija 2004.«

 Na sestanku je razpravljalo 25  udeležencev. Vsi so  podprli idejo o razvoju novih študijskih programov in zagotavljanju pogojev za ustanovitev univerze. Med drugimi sta bila sprejeta naslednja sklepa: vsi visokošolski  programi bodo nastajali znotraj visokošolskega središča (na ta sklep so leta 2006 z ustanovitvijo Univerzitetnega raziskovalnega središča  pozabili) in  za prostorski razvoj univerze se bo  pričela pripravljati projektna in idejna dokumentacija, za kar je bila zadolžena MO Novo mesto. Drgančevje je v Novem mestu za namen prostorskega razvoja visokega šolstva dobilo prednost zaradi  bližine mestnega jedra ter ostalih funkcij potrebnih za delovanje kampusa in za študentsko  življenje - ugodna prometna lokacija, atraktivno okolje, primerno lastništvo, možnost nadaljnjega širjenja.

 Dokumentacija iz leta 2005, ki  sta jo  pripravila Visoka šola za upravljanje in poslovanje (VŠUP) in Visokošolsko  središče Novo mesto (VS), ni daleč od koncepta danes načrtovanih potreb sodobnega kampusa.

 Shemi sta dodani tudi preglednica Ocena števila zaposlenih in študentov in Pregled predvidenih študijskih področij  prve in druge stopnje s predvidenim letom vpisa študentov v te programe.

Arhiv naročnika

Pojem univerzitetnega kampusa se je v zadnjih dvajsetih letih bistveno spremenil. Sodobni kampus ni več zgolj skupek fakultet, temveč prostor življenja, učenja, raziskovanja, podjetništva in druženja. Najboljše univerze načrtujejo kampuse tako, da študent na enem mestu najde skoraj vse, kar potrebuje za kakovosten študij in osebni razvoj. Njegovo načelo je, da študent v največ petnajstih minutah hoje doseže vse ključne funkcije: predavanja, knjižnico, laboratorije, dom, šport, prehrano, zdravstvene storitve in prostore za druženje. To krepi kakovost študentskega življenja, zmanjšuje promet in spodbuja sodelovanje med različnimi fakultetami. 

Kampus ne bi bil pomemben samo za študente. V mesto bi lahko prinesel več življenja, nova delovna mesta, več sodelovanja s podjetji ter več obiskovalcev kulturnih, športnih in izobraževalnih dogodkov. Mladi bi lažje ostali v domači regiji, del študentov iz drugih krajev pa bi Novo mesto spoznal kot prostor za študij, delo in življenje.

Takšnega kampusa ni mogoče zgraditi naenkrat. Smiselna je postopna gradnja po jasnem načrtu. Med prvimi nalogami bi lahko bili zgrajeni prostori  za bivanje študentov,  skupna knjižnica in prostori za učenje, športne površine ter raziskovalni prostori, ki bi jih univerza uporabljala skupaj z gospodarstvom. Pri financiranju bi morali sodelovati država, občina, univerza, podjetja in morebitni donatorji. Potrebni bi bili jasna razvojna vizija, dolgoročen načrt in zaupanje, da je vlaganje v univerzo in kampus hkrati vlaganje v razvoj regije in države.

Kampus ni razkošje, ampak dolgoročna naložbain ni zgolj skupek dragih stavb. Njegov namen je omogočiti kakovosten študij, olajšati vsakdanje življenje študentov, povezati znanje z delovnimi mesti ter univerzo odpreti mestu in regiji. Načrt iz leta 2005 dokazuje, da zamisel ni nova. Danes potrebuje predvsem realen, postopen načrt ter sodelovanje vseh, ki jim je mar za prihodnost Novega mesta in jugovzhodne Slovenije. 

Dr. h.c. Ana Blažič

Naročnik oglasa je: UNM FZV