Uši se vračajo v šole in vrtce: zakaj jih je tako težko odpraviti
Uši se pri otrocih pojavljajo iz leta v leto; starši se sprašujejo, zakaj jih kljub številnim ukrepom ne moremo zatreti. NIJZ nima evidence okuženih, ministrstvo pa pojasnjuje, da je odločanje o pregledovanju otrok prepuščeno šolam in vrtcem.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Uši so stalnica v številnih vrtcih in šolah. Nekateri starši pravijo, da se z njimi spopadajo večkrat na leto, včasih pa se zdi, da jih v skupini prinašajo vedno isti otroci. Zakaj je uši tako težko odpraviti in ali bi morale ustanove ukrepati odločneje?
Kako velika problematika so uši v Sloveniji?
Ušivost v Sloveniji ni prijavljiva nalezljiva bolezen, zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) nima evidence okuženih in ne spremlja števila primerov po državi. To je NIJZ potrdil, medtem pa starše in ustanove usmerja k svojim navodilom za preprečevanje in odstranjevanje uši.
»Uši niso prijavljiva bolezen, zato na NIJZ nimamo evidence,« so pojasnili. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je dodatno potrdilo, da ušivost ni omenjena v zakonu o nalezljivih boleznih in da uši pri nas ne prenašajo povzročiteljev nalezljivih bolezni.
Zaradi pomanjkanja uradnih podatkov ni mogoče ugotoviti, koliko otrok ima uši v posameznem šolskem letu, ali se število okužb povečuje in v katerih slovenskih regijah je težava največja. Tudi pogoste prijave posameznih šol ne omogočajo zanesljive primerjave med kraji.
V preteklosti povezane s slabo higieno, danes ne več
V preteklosti so uši pogosto povezovali z revščino in slabimi higienskimi razmerami, danes pa se pojavljajo tudi v družinah z visokim življenjskim standardom. Kot poudarja NIJZ, ušivost ni pokazatelj slabe higiene. Uši se ne hranijo z umazanijo, temveč s krvjo, zato pogosto umivanje las ne prepreči okužbe.
Naglavne uši se širijo predvsem z neposrednim stikom glave z glavo. Redkeje se prenesejo prek glavnikov, pokrival, posteljnine in drugih predmetov, ki pridejo v stik z lasmi. Najpogosteje jih imajo otroci, stari od tri do 11 let, pri katerih je zaradi skupne igre in tesnega druženja možnost prenosa večja.
Po podatkih NIJZ se ušivost pogosto poveča po začetku šolskega leta in po vrnitvi otrok z obšolskih dejavnosti, kjer prihaja do tesnejših stikov. Po podatkih iz tujih raziskav ima uši od štiri do 25 odstotkov predšolskih in šolskih otrok. Razpon je velik, saj so raziskave opravljene v različnih državah in okoliščinah.
Več jih je v zadnjem času tudi med najstniki, pogosto namreč skupaj gledajo razne posnetke na telefonih in pri takem neposrednem stiku je možnost prenosa uši še večja.
Mednarodna analiza iz leta 2020, ki je zajela več kot 1,2 milijona ljudi, je ocenila povprečno razširjenost ušivosti med šolarji po svetu na 19 odstotkov, v Evropi pa na približno pet odstotkov. Najvišjo ocenjeno razširjenost, 33 odstotkov, so ugotovili v Srednji in Južni Ameriki. Te številke niso aktualna lestvica držav, saj se podatki med raziskavami močno razlikujejo.
Zakaj se vedno znova vračajo?
Težava je v tem, da lahko okužba ostane neopažena. Srbenje se lahko pojavi šele nekaj tednov po prenosu, pri nekaterih ljudeh pa ga sploh ni. Otrok tako uši prenaša naprej, še preden družina ugotovi, kaj se dogaja.
Ponavljanje ušivosti lahko povzročijo tudi neustrezno izbrano sredstvo, nepravilna uporaba ali nedosledno ponavljanje postopka. Če se ne zdravijo vsi okuženi družinski člani in ne obvestijo drugih, ki so bili z njimi v tesnem stiku, se uši lahko znova pojavijo.
NIJZ opozarja tudi na neučinkovite domače metode, kot so kis, petrolej in različna eterična olja. Takšni poskusi lahko zdravljenje podaljšajo, nekateri pa so tudi nevarni. O izbiri primernega sredstva se je najbolje posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom.
Kako jih učinkovito odstraniti?
Prvi korak je redno pregledovanje lasišča, zlasti za ušesi in na zatilju. NIJZ priporoča, da starši otrokom, ki obiskujejo vrtec ali šolo, lasišče pregledajo najmanj enkrat na teden, ob pojavu uši v skupini pa vsak dan.
Če odkrijejo žive uši ali žive gnide, je treba uporabiti ustrezno sredstvo proti ušem in natančno upoštevati navodila proizvajalca. Postopek je treba po potrebi ponoviti v predpisanem razmiku. Pomembno je tudi, da se vsi okuženi družinski člani razušijo isti dan ter da starši o pojavu obvestijo šolo ali vrtec in druge tesne stike.
Glavnike, krtače, oblačila, brisače in posteljnino, ki so bili v stiku z lasmi, je treba ustrezno očistiti. NIJZ poudarja, da sta za uspešno odpravljanje ušivosti ključna doslednost in usklajeno ukrepanje. Preventivna uporaba repelentov proti ušem ni priporočljiva.
Ali v šolah in vrtcih smejo pregledovati otroke?
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pojasnjuje, da zakonodaja s področja osnovnošolskega izobraževanja in predšolske vzgoje tega vprašanja ne ureja posebej. Podrobnejša ureditev je prepuščena avtonomiji posamezne šole oziroma vrtca.
Pri tem morajo ustanove upoštevati korist otrok, varovanje zdravja in njihovo dostojanstvo. »Ob pojavu uši šolam in vrtcem običajno svetujemo, naj se za podrobnejša navodila obrnejo na lokalno izpostavo NIJZ,« so sporočili z ministrstva.
Iz odgovora torej ne izhaja splošno pravilo, da bi morale vse šole in vrtci za vsak pregled pridobiti soglasje staršev, prav tako pa ustanovam ne daje neomejenega pooblastila za pregledovanje otrok. Konkretne postopke morajo urediti v skladu s svojo pristojnostjo in ob spoštovanju otrokovega dostojanstva.
Uši niso edini zajedavci
Med otroki se pojavljajo tudi podančice, drobne črevesne gliste, ki povzročajo predvsem srbenje okoli zadnjika, pogosto ponoči. Njihova jajčeca se prenašajo prek rok, zlasti če si jih otroci po uporabi stranišča ne umijejo temeljito, ter prek okuženih predmetov in posteljnine.
NIJZ je v preteklih letih spremljal prijavljene primere podančic, vendar teh podatkov ni mogoče enačiti z dejansko razširjenostjo, saj niso nujno odkrite vse okužbe. Med nalezljivimi parazitskimi boleznimi so tudi garje, ki povzročajo izrazito srbenje in kožne spremembe.
Uši praviloma ne ogrožajo zdravja, lahko pa zaradi srbenja in praskanja povzročijo poškodbe kože. Najpomembnejše je, da jih pravočasno odkrijemo, pravilno odstranimo in o tem obvestimo druge. Brez sodelovanja staršev, šol in vrtcev se bodo namreč še vračale.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.