Zimski regres bo letos višji: kdo dobi vse in kdo manj
Zimski regres se je z lanskih 638,86 zvišal na 740,94 evra. Skupaj z minimalnim letnim regresom zaposlenemu pripada najmanj 2.222,82 evra.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Znesek ni določen poljubno. Zakon določa, da zimski regres znaša polovico minimalne plače, ta pa se je letos zvišala na 1.481,88 evra bruto. Zato se je z lanskih 638,86 evra na 740,94 evra zvišal tudi zimski regres.
Gre za zakonsko določeni minimum. Delodajalec lahko izplača več, ne sme pa zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za celotni regres, izplačati manj.
Skupaj z letnim regresom najmanj 2.222 evrov
Zimski regres je ločen od običajnega regresa za letni dopust. Zaposlenemu, ki mu letos pripadata oba v celoti, tako samo zakonsko določena regresa skupaj prineseta najmanj 2.222,82 evra.
Minimalni regres za letni dopust letos znaša najmanj 1.481,88 evra, zimski pa 740,94 evra.
V javnem sektorju je seštevek še nekoliko višji. Tam je bil regres za letni dopust za leto 2026 določen pri 1.630,07 evra, zato skupaj s polnim zimskim regresom znaša 2.371,01 evra.
Kdo dobi vseh 740,94 evra?
Celoten zimski regres pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen vse koledarsko leto za polni delovni čas.
Kdor se zaposli med letom ali mu zaposlitev pred koncem leta preneha, dobi sorazmerni del. Če delavec med letom zamenja službo, vsak delodajalec poravna delež, ki ustreza času zaposlitve pri njem.
Podobno praviloma velja za zaposlene s krajšim delovnim časom. Obstajajo pa pomembne izjeme. Če delavec dela krajši delovni čas na podlagi posebnih pravic, denimo zaradi starševstva ali invalidnosti, se mu zimski regres ne zmanjša sorazmerno. Izjema velja tudi za delavce, vključene v ureditev 80/90/100 pred upokojitvijo.
Pravico imajo tudi funkcionarji, ki prejemajo plačo po sistemu plač v javnem sektorju.
Na račun najpozneje decembra
Delodajalec mora zimski regres izplačati v denarju. Bonov, izdelkov ali drugih ugodnosti torej ne more ponuditi namesto zakonskega zneska.
Rok je 18 dni po koncu plačilnega obdobja za novembrsko plačo. Pri običajnem mesečnem obračunu to pomeni najpozneje 18. decembra.
Poznejše izplačilo je mogoče le v primeru nelikvidnosti in če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Tudi takrat mora biti zimski regres izplačan najpozneje do 31. marca naslednjega leta. Ta izjema za javni sektor ne velja.
Letos drugačno davčno pravilo
Pri letošnjem izplačilu velja tudi pomembna razlika glede na prvo leto zimskega regresa.
Zakonski znesek zimskega regresa se ne všteva v osnovo za socialne prispevke. Pri dohodnini pa se od leta 2026 zimski regres in morebitno plačilo za poslovno uspešnost upoštevata skupaj. Njuna skupna neobdavčena meja je 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
To je pomembno predvsem za zaposlene, ki ob zimskem regresu prejmejo še višjo nagrado za poslovno uspešnost.
Zimski regres tudi politično vprašanje
Ali bo obvezni zimski regres ostal v sedanji obliki tudi dolgoročno, je bilo eno od vprašanj letošnje predvolilne kampanje.
Predsednik SDS Janez Janša je februarja na predvolilnem soočenju POP TV na neposredno vprašanje o zimskem regresu dejal, da bo »božičnica ostala tam, kjer si jo lahko izplačajo«. Njegovo izjavo so mediji razumeli kot napoved, da zimski regres pod vlado SDS ne bi bil več zakonsko obvezen za vse delodajalce. SDS je zakonu nasprotovala že ob njegovem sprejemanju in zagovarjala stališče, da naj bo višina božičnice odvisna od poslovnih rezultatov in dogovora med socialnimi partnerji.
Janša je pozneje v intervjuju za Reporter na vprašanje, ali bi javni uslužbenci ostali brez tega prejemka, odgovoril, da tega SDS ni nikoli rekla. Poudaril je, da bi bili prejemki v javnem sektorju odvisni tudi od gospodarske rasti in razmer v javnih financah.
Sedanja ureditev je drugačna. Zakon zimski regres določa kot pravico delavca in delodajalcu ne prepušča odločitve, ali ga bo izplačal.
OECD opozarja na stroške in rast plač
Razpravo o zimskem regresu spremljajo tudi opozorila o stroških dela. OECD je v junijskem gospodarskem pregledu Slovenije ugotovil, da je k višji javni porabi prispeval tudi novi zimski regres, obenem pa opozoril, da rast plač predvsem na spodnjem delu plačne lestvice presega rast produktivnosti ter prispeva k inflacijskim pritiskom in slabšanju cenovne konkurenčnosti. Organizacija Sloveniji priporoča, naj rast realne minimalne plače tesneje poveže z rastjo produktivnosti.
Lani ga je prejelo skoraj 886.000 ljudi
Obseg nove pravice se je pokazal že v prvem letu. Po podatkih Finančne uprave je zimski regres leta 2025 izplačalo 72.552 delodajalcev, prejelo pa ga je 885.759 ljudi.
Skupaj so delodajalci izplačali približno 512,6 milijona evrov zimskega regresa.
Ker je zakonski znesek letos za dobrih sto evrov višji, bo ob podobnem številu upravičencev ustrezno višji tudi skupni strošek za delodajalce.
Zimski regres sicer ni nagrada za dobro poslovanje podjetja. Gre za pravico iz delovnega razmerja, zato ga delodajalec ne sme pogojevati, samovoljno znižati ali od zaposlenega zahtevati, da ga po izplačilu vrne. Na to je po lanskih izplačilih posebej opozoril tudi Inšpektorat za delo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
