Španski mrk dobil epilog: Tveganja za podobno situacijo tudi v Sloveniji
Evropsko poročilo o izpadu elektrike razkriva, da kombinacija starega omrežja, novih obremenitev in zamud pri obnovi prinaša tveganja tudi za Slovenijo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropsko poročilo o lanskem velikem izpadu elektrike na Iberskem polotoku prinaša pomembno sporočilo tudi za Slovenijo.
Domači elektroenergetski sistem ne stoji tik pred zlomom, vendar preiskava jasno kaže, kako hitro lahko več manjših težav povzroči veliko motnjo.
Evropsko poročilo sicer ne ocenjuje slovenskega omrežja, a domači razvojni načrti ELES in SODO kažejo več podobnih ranljivosti: star del infrastrukture, nove obremenitve zaradi elektrifikacije ter zamude pri delu ključnih posodobitev.
Preiskava evropskega združenja operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E je pokazala, da španskega in portugalskega mrka ni povzročil en sam vzrok.
Po ugotovitvah strokovne skupine je šlo za kombinacijo več dejavnikov: oscilacij v sistemu, vrzeli pri uravnavanju napetosti in jalove moči, razlik v praksah regulacije napetosti, hitrih padcev proizvodnje ter odklopov generatorjev v Španiji.
Prav ta preplet je povzročil hitro rast napetosti in verižne izklope proizvodnje.
ENTSO-E dogodek označuje za najhujši izpad v evropskem elektroenergetskem sistemu v več kot dvajsetih letih in za prvi takšen primer v sinhronem območju celinske Evrope.
Jalova moč je eden tistih izrazov, ki v takšnih poročilih hitro zvenijo preveč tehnično. Po domače povedano: ne opravlja neposrednega koristnega dela, je pa nujna za to, da napetost v omrežju ostane stabilna.
Ko sistem tega ravnotežja ne zmore več dovolj dobro loviti, se lahko več manjših težav v zelo kratkem času spremeni v veliko motnjo. Prav v tem je tudi bistveno opozorilo za Slovenijo.
Staro omrežje samo po sebi še ne pomeni mrka
Evropsko poročilo ne pravi, da je bil španski mrk preprosto posledica “starega omrežja”.
V ospredju je širša kombinacija tehničnih in upravljavskih slabosti.
Toda za Slovenijo je vprašanje starosti omrežja vseeno pomembno. ELES v svojem zgodovinskem pregledu navaja, da so bili vsi daljnovodi slovenskega medsebojno povezanega 220-kilovoltnega omrežja zgrajeni in vključeni v obratovanje do leta 1970.
Ta del omrežja še danes predstavlja pomemben del hrbtenice slovenskega prenosnega sistema.
To seveda ne pomeni, da Slovenija danes deluje na omrežju iz sedemdesetih let brez posodobitev. Pomeni pa, da del ključne infrastrukture izvira iz časa, ko so bile potrebe bistveno manjše, tokovi elektrike preprostejši, sistem pa manj obremenjen kot danes.
Prav zato ELES v zadnjih razvojnih načrtih poudarja napetostno vodenje, dodatne sistemske storitve in obsežen investicijski cikel. Za obdobje 2025–2034 načrtuje 1,2 milijarde evrov vlaganj v prenosno omrežje, med drugim za nadgradnje postaj, vodov in priključevanje večjih sončnih elektrarn.
Slovenski sistem hkrati ni brez novih varovalk. ELES je v zadnjih letih v okviru projekta SINCRO.GRID v omrežje vključeval naprave za boljše obvladovanje napetostnih razmer in stabilnosti sistema.
Med njimi so kompenzacijska naprava v Divači, baterijski hranilniki v Okroglem in Pekrah, aktivnosti za vgradnjo naprave STATCOM v Beričevem ter regulacijske dušilke v Cirkovcah.
To so prav tiste vrste rešitev, s katerimi operaterji blažijo hitre spremembe v omrežju in povečujejo odpornost sistema ob motnjah.
Nove navade močno obremenjujejo sistem
Če je bil nekoč glavni izziv predvsem to, da je bilo omrežje dovolj močno za industrijo in gospodinjstva, je danes slika precej širša.
Omrežje mora hkrati prenašati energijo iz vse več sončnih elektrarn, podpirati razpršeno proizvodnjo, napajati več polnilnic za električna vozila in vse več toplotnih črpalk.
SODO zato opozarja, da spremembe v rabi energije predstavljajo velik izziv za slovensko elektroenergetsko omrežje in da so zmogljivosti omrežja, predvsem distribucijskega, omejene.
ELES v aktualnem razvojnem ciklu podobno opozarja, da distribucijski sistem v preteklosti ni bil načrtovan za tak način in obseg rabe elektrike.
To je tudi del zgodbe, ki ga bralec najlažje prevede v vsakdan. Večja motnja v elektroenergetskem sistemu ne pomeni le ugasnjenih luči, ampak lahko za nekaj časa prizadene tudi ogrevanje, del komunikacij, semaforje in druge storitve, ki so neposredno vezane na oskrbo z elektriko.
Prav zato vprašanje omrežja ni zgolj tehnično, temveč zelo konkretno družbeno vprašanje. To potrjuje tudi španski primer, kjer je ENTSO-E izpostavil, da imajo lahko lokalne težave širše sistemske posledice.
SODO zato do leta 2032 predvideva 3,534 milijarde evrov vlaganj v distribucijsko omrežje. Med ukrepi izrecno omenja nadomestitev in širitev omrežja, več kabelske izvedbe vodov, večjo vodljivost, digitalizacijo sistema in zamenjavo zastarele opreme.
Hkrati še poudarja, da so za uspeh pomembni tudi kadri, dobavne verige in fizična sposobnost izvedbe tako velikega investicijskega vala.
Največje tveganje so počasne prilagoditve
Najboljši razvojni načrti pomagajo le, če so izpeljani pravočasno. ELES v enem od povzetkov razvojnega načrta navaja, da 21 odstotkov projektov zamuja zaradi zunanjih dejavnikov, ki so zunaj nadzora družbe.
Prav v tem je morda najbolj neprijeten del zgodbe: tveganje za večjo motnjo ne izvira le iz starosti omrežja, ampak tudi iz hitrosti, s katero država, operaterji in širše okolje dejansko izvedejo nujne posodobitve.
Zato je odgovor na vprašanje, ali je podoben scenarij mogoč tudi v Sloveniji, precej jasen. Tveganje obstaja. Ne zato, ker bi bil slovenski sistem pred skorajšnjim zlomom, temveč zato, ker domači dokumenti kažejo podobne ranljivosti, kot jih je razgalil španski primer: star del omrežja, omejene zmogljivosti distribucije, večje obremenitve zaradi elektrifikacije in potrebo po hitrih naložbah.
Po drugi strani pa ti isti dokumenti kažejo tudi, da operaterji tveganja prepoznavajo, vlagajo v posodobitve in v omrežje dodajajo nove stabilizacijske rešitve.
Španski mrk tako ni zgodba o eni sami veliki napaki. Je zgodba o sistemu, v katerem se je v istem trenutku nabrala prevelika količina težav.
Prav zato je pomemben tudi za Slovenijo. Če obnova ne sledi dejanskim potrebam, če upravljanje ne dohaja hitrih sprememb v proizvodnji in porabi ter če infrastruktura predolgo deluje na meji, lahko tudi pri nas nastane resna motnja.
Ključno vprašanje zato ni, ali lahko vsako tveganje povsem izničimo, ampak kako hitro in učinkovito ga znamo zmanjšati
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
