Kuba v temi, prebivalstvo pred veliko bedo in katastrofo
Na Kubi se srečujejo že s tretjim obsežnim izpadom električne energije. Ob hudem ameriškem pritisku obeti niso dobri.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Ali jo osvobodim, prevzamem. Mislim, da bi lahko z njo naredil, kar koli hočem. So zelo oslabljena država,« so bile prve besede ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ko je odjeknila vest, da so se na Kubi srečali z novim popolnim izpadom električne energije po celotni državi.
Kot smo že poročali, se Kuba, ki se ponaša s približno 11 milijoni prebivalcev, srečuje z velikansko energetsko krizo, ki jo je v ponedeljek poglobila še prekinitev delovanja električnega omrežja po celotni državi.
Na kubanskem ministrstvu za energetiko in rudarstvo so ob električnem mrku naznanili, da zadevo preiskujejo in da v sistemu ob izpadu elektrike niso zaznali težav na posameznih enotah. Gre sicer za zadnjega v vrsti električnih mrkov na otoku, ki se že tako srečuje s pomanjkanjem energentov, pri čemer se stanje po ameriški blokadi naftnih tankerjev na Kubo le še poslabšuje.
V kubanskem državnem upravljavcu električnega omrežja UNE so naznanili, da v provincah in mestih po državi oskrbo z elektriko postopno obnavljajo. Postopno morajo znova zagnati tudi več termoelektrarn. »To je treba storiti postopno, da se izognemo novim težava. Sistemi, ki so oslabljeni, so bolj dovzetni na napake,« je v ponedeljek poudaril Lazaro Guerra, ki je na ministrstvu za energetiko in rudarstvo pristojen za elektriko.
Trump nakazal na »prijateljski prevzem« Kube
To je bil že tretji večji izpad električne energije na Kubi v zadnjih štirih mesecih. Kubansko elektroenergetsko omrežje je zastarelo, manjši izpadi elektrike na otoku pa v zadnjih letih postajajo dnevna rutina, poroča tiskovna agencija AP. A kubanska vlada za zadnje težave s prstom kaže tudi na ZDA, ki na Kubo v mandatu Donalda Trumpa vršijo izjemen pritisk v obliki še ostrejših sankcij.
Trump in drugi predstavniki njegove administracije na čelu z zunanjim ministrom Marcom Rubiem ob tem v svojih izjavah ne skrivajo želje po strmoglavljenju trenutnih oblasti. Trump je omenjal možnost »prijateljskega prevzema Kube,« obenem je izrazil prepričanje, da bo ravno njemu »pripadla čast prevzema Kube.«
Kot sta za AP dejala neimenovana vira, seznanjena z dogajanjem, v ozadju potekajo pogajanja med kubansko vlado in Trumpovo administracijo, ki naj bi zahtevala, da se kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel poslovi s položaja. Nista pa vira navedla, koga naj bi na čelu Kube videl Trump.
Da v zakulisju potekajo pogajanja, je pred dnevi potrdil tudi Diaz-Canel, že v ponedeljek pa je ameriški časnik New York Times poročal, da ga želi Trumpova administracija spraviti s položaja.
Prebivalstvo pred katastrofo
Tako je kubansko prebivalstvo postalo talec ameriških interesov in slabega upravljanja kubanskih oblasti. Kot je v petek razkril Diaz-Canel, Kuba že tri mesece ni prejela nobene pošiljke nafte, za delovanje električnega omrežja pa se zanašajo izključno na sončno energijo, zemeljski plin in termoelektrarne.
William LeoGrande, profesor z zasebne washingtonske univerze American University, ki razmere na Kubi pozorno spremlja že leta, je za AP poudaril, da električno omrežje na otoku ni bilo ustrezno vzdrževano in da je celotna infrastruktura že presegla pričakovano življenjsko dobo.
»Tehniki, ki delajo na omrežju, so čarodeji, da ga glede na stanje sploh ohranjajo pri življenju,« je poudaril LeoGrande. Po njegovih besedah bi imeli na Kubi tudi v primeru, če bi drastično zmanjšali porabo in povečali obseg obnovljivih virov energije, brez nafte še kar nekaj časa težave. »To bi bila nenehna beda za splošno populacijo, sčasoma bi se lahko v celoti zlomilo gospodarstvo, kar bi vodilo v družbeni kaos in verjetno množične migracije.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
