Izobčenci ne popuščajo: "Nekoč bo prišel papež in nas sprejel nazaj"
Duhovniška bratovščina sv. Pija X. po novi izobčitvi ne odstopa in verjame, da jo bo nekoč drug papež sprejel nazaj.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Duhovniška bratovščina sv. Pija X. po novi izobčitvi ne odstopa.
Bratovščina tudi po razglasitvi razkola vztraja, da ni prekinila z Rimom, in računa, da bo odločitev nekoč obrnil drug papež.
Duhovnik Georg Kopf je pri maši v švicarskem Wilu dejal: »Nekoč bo prišel papež, ki bo odprl vrata in nas sprejel nazaj. Tako kot Benedikt.«
Po poročanju Reutersa je dodal, da bo po njegovem prišel papež, ki bo tradiciji znova dal »pravo mesto«, in da bi si v bratovščini želeli, da bi se to zgodilo že jutri.
To je njihov odgovor na odločitev Vatikana. Po nedavnem škofovskem posvečenju brez dovoljenja papeža je Rim potrdil izobčenje.
Rim govori o razkolu. Bratovščina pa vztraja, da ne ustanavlja nove Cerkve, temveč da brani tradicijo, ki jo po njenem mnenju Vatikan zapostavlja.
Za nas se ni nič spremenilo
Podobno sporočilo je v pismu papežu Leonu XIV. poslal vodja bratovščine Davide Pagliarani. Sankcije zavrača kot nepravične in pravi, da jih sprejema brez upora.
»Za nas se ni nič spremenilo in se ne bo,« je po izobčenju zatrdil Pagliarani.
Po njegovem bratovščina ostaja zvesta Cerkvi. Posvetitev novih škofov vidi kot nujen korak v času, ki ga opisuje kot zmedenega in kriznega.
Verjame tudi, da bo prihodnji papež njihovo delo razumel drugače in ga ne bo videl kot upor, temveč kot zvestobo. Kot je zapisal, bo v njih videl »majhno vojsko zvestih sinov«.
Vatikan vidi razkol
Vatikan vidi stvari drugače. Posvetitev štirih škofov brez papeškega dovoljenja označuje kot razkolniško dejanje.
Sveti sedež je izobčil škofa Alfonsa de Galarreto in Bernarda Fellaya, ki sta vodila posvetitev, ter štiri novo posvečene škofe.
Po mnenju Vatikana so vsi poskusi sprave doslej propadli, zadnja poteza pa je razkol še poglobila. Vatikanska odločitev je šla dlje od pričakovanega. Po poročanju Reutersa ni zajela le škofov, ki so sodelovali pri posvetitvi, temveč tudi duhovnike bratovščine in vernike, ki se ji formalno pridružujejo.
V Katoliški cerkvi je posvetitev škofov eno najbolj občutljivih vprašanj cerkvene oblasti. Škof ni samo lokalni voditelj, temveč del nasledstva apostolov, zato lahko nove škofe posvečujejo le s papeževim mandatom. Reuters navaja, da Cerkev posvetitev škofov brez papeževe odobritve razume kot tako hudo dejanje, da samodejno povzroči izobčenje.
Odločitev ima tudi konkretne posledice. Po vatikanskem dekretu duhovniki bratovščine zakramente odslej podeljujejo nedovoljeno, spovedi in poroke, ki jih opravljajo, pa Rim označuje za neveljavne.
Spor, ki traja desetletja
Bratovščina sv. Pija X. obstaja od leta 1970. Ustanovil jo je nadškof Marcel Lefebvre, ki je ostro kritiziral reforme drugega vatikanskega koncila.
Skupina zavrača spremembe, kot so maše v narodnih jezikih, dialog z drugimi verstvi in širše odpiranje Cerkve svetu. Vztraja pri stari latinski liturgiji.
Bratovščina ni množično gibanje v primerjavi z 1,4 milijarde katoličanov po svetu, vendar ima razvejano strukturo. Po Reutersu sama navaja, da ima 733 duhovnikov po svetu.
Podoben spor se je zgodil že leta 1988. Lefebvre je brez dovoljenja posvetil škofe in doživel izobčenje. Leta 2009 je papež Benedikt XVI. kazni odpravil, vendar spor ni dobil končne rešitve.
Prav ta pretekla izkušnja je zdaj osrednji del njihovega pričakovanja. Bratovščina računa, da bi se lahko tudi tokrat zgodil podoben obrat: da bi današnje izobčenje nekoč postalo le začasna postaja v dolgem sporu med Rimom in tradicionalisti.
Rim ponuja pot nazaj
Vatikan kljub temu pušča vrata odprta. Duhovniki in verniki se lahko vrnejo, vendar morajo izpolniti jasne pogoje.
Duhovnik mora najti škofa, ki ga sprejme. Nato mora papežu napisati prošnjo za odpravo kazni. Ob tem mora priznati papeževo avtoriteto in sprejeti reforme po drugem vatikanskem koncilu.
Tudi verniki morajo podpisati izjavo o zvestobi Cerkvi in njenemu nauku.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
