Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zdaj je ekonomist Gunther Fehlinger-Jahn, ki se namerava potegovati za položaj avstrijskega predsednika, obljubil, da bo pernato pokrivalo vrnil Mehiki, če bo leta 2028 izvoljen, piše The Art Newspaper. Sporni azteški predmet je tako znova v središču pozornosti, morda prvič kot del širšega programa vračanja kulturne dediščine, ki ga zagovarja avstrijski politik.

Mestni muzej Ljubljana

Liza Hribar - kiparka, ki je nekoč krasila ljubljanske domove

Izgube in razseljenost

Umetnost kot način preživetja: umetniki v Gazi leto dni po ´premirju´

Prijateljska rešitev 

»Avstrija in Mehika bi se morali pogajati o dvostranski rešitvi, ki bi temeljila na prijateljstvu, ne na konfrontaciji,« je za The Art Newspaper povedal Fehlinger-Jahn, čigar neodvisna kandidatura še ni potrjena. »Izvirni penacho bi moral nazadnje pripasti Mehiki.«

Pokrivalo ali perjanica, edini znani ohranjeni primerek svoje vrste, priča o mojstrskem obvladovanju izdelovanja predmetov iz perja med staroselskimi ljudstvi. Močno predelani quetzalapanecayotl, pokrivalo iz peres kecala, je visok 1,3 metra in širok 1,75 metra. Prvotno je imel štiri pasove smaragdno zelenega, rdečega, rjavega in modrega perja ter zlate okraske.

Kako je perjanica prišla v Evropo?

Kako je perjanica (El Penacho de Moctezuma) prišla v Evropo, ostaja nejasno. Po eni od teorij ga je Motezuma (velikokrat tudi Moctezuma), zadnji azteški vladar, podaril španskemu osvajalcu Hernánu Cortésu; morda je bilo med predmeti, ki jih je Cortés poslal Karlu V. Strokovnjaki pa se večinoma strinjajo, da ga Moctezuma ni nikoli nosil. »Izvor pokrivala je negotov, z Moctezumo pa so ga povezali precej pozneje,« je za The Art Newspaper povedal mehiški zgodovinar Federico Navarrete.

Profimedia

Pokrivalo v Evropi že leta 1596?

Prva dokumentirana omemba pokrivala v Evropi sega v leto 1596, ko je bilo v inventarju gradu Ambras v Innsbrucku opisano kot »mavrski klobuk« – s splošnim izrazom, s katerim so označevali eksotične predmete. V 19. stoletju so ga znova odkrili v slabem stanju, prepoznali kot izdelek mehiških staroselcev in restavrirali. Leta 1888 so ga razstavili v dunajskem Prirodoslovnem muzeju, pozneje pa je prešlo v zbirko današnjega muzeja Weltmuseum, ki hrani številne predmete iz nekdanjih evropskih kolonij.

Turnerjev nagrajenec v Ljubljani

Na spletu je našel košček svoje mladosti: zdaj se vrti v Cukrarni

Za vrnitev si je prizadeval že Maksimilijan

Prizadevanja za vrnitev so se začela v šestdesetih letih 19. stoletja, ko je njegovo vrnitev zahteval habsburški cesar Mehike Maksimilijan. »Pokrivalo je bilo simbol oblasti, ki bi jo poosebljal Maksimilijan, s čimer bi izkazoval zgodovinsko kontinuiteto,« pravi Miruna Achim, raziskovalka na Universidad Autónoma Metropolitana-Cuajimalpa v Ciudad de Méxicu.

Profimedia

Prizadevanja so se nadaljevala od osemdesetih let prejšnjega stoletja. »Pokrivalo je najbolj simbolno pomemben predmet, za katerega vrnitev si Mehika prizadeva že desetletja,« pravi Pierre Losson, avtor knjige The Return of Cultural Heritage to Latin America (Vračanje kulturne dediščine v Latinsko Ameriko, 2022). Dodaja, da se Moctezumovo pokrivalo, podobno kot beninski bronasti predmeti in partenonski marmorji, vedno znova pojavlja v razpravah o vračanju kulturne dediščine.

Kulturno potovanje

Šest težko pričakovanih svetovnih muzejev: lov na učinek Bilbaa

Avstrija leta 2020 zavrnila izposojo perjanice za razstavo 

Leta 2020 je Beatriz Gutiérrez Müller, žena takratnega mehiškega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja, odpotovala v Avstrijo in zaprosila za izposojo pokrivala za razstavo leta 2021 ob 500. obletnici padca Tenochtitlána. Mehika je v zameno ponudila predmete iz habsburškega obdobja, med njimi pozlačeno kočijo Maksimilijana in njegove žene Carlote. Avstrija je prošnjo zavrnila, kar je povzročilo diplomatske napetosti.

Kot razlog za zavrnitev izposoje Avstrija navaja krhkost pokrivala. Skupna mehiško-avstrijska raziskava iz obdobja 2010–2012 je ugotovila, da je predmet preveč krhek za prevoz, saj bi ga tresljaji lahko uničili. Nekateri strokovnjaki tej oceni oporekajo. Aktivisti, med njimi mehiški plesalec Xokonoschtletl Gómora, se še naprej zavzemajo za njegovo vrnitev.

Vse več držav vrača kulturno dediščino 

»Če prevoz še naprej ne bi bil varen,« pravi Fehlinger-Jahn, »bi lahko prenesli lastništvo, strokovnjaki pa bi do takrat, ko bi prevoz postal mogoč, vzpostavili skupen dogovor o konserviranju in skrbništvu.« Njegov pristop je sicer precej neobičajen.

»Vlade se vse pogosteje ukvarjajo z vračanjem kulturne dediščine, vendar je redko, da nekdo takšno stališče zavzame v okviru volilne kampanje,« pravi Losson. »Tudi če bi bil izvoljen, avstrijski predsednik ne more enostransko odločiti o vrnitvi.« V Avstriji nova zakonodaja, ki bi omogočila vračanje predmetov iz kolonialnega obdobja, še ni sprejeta.

Dogajanje okoli Moctezumovega pokrivala odraža širšo svetovno razpravo. »Ta obljuba je del širšega vala vračanja kulturne dediščine, v katerem se prevprašuje vloga muzejev kot varuhov univerzalne umetnosti,« pravi Achim. Mehika od časa vlade Lópeza Obradorja daje prednost vračanju predšpanske dediščine, ki je tesno povezana z njeno nacionalno identiteto. Julija je vlada predsednice Claudie Sheinbaum sporočila, da ji je uspelo pridobiti nazaj skupno 3716 kulturnih predmetov.