Šest težko pričakovanih svetovnih muzejev: lov na učinek Bilbaa
Od futuristične znamenitosti v Los Angelesu, ki spominja na prizorišče znanstvenofantastičnega filma, do osupljivega spomenika več tisoč let stari kulturi avstralskih staroselcev – te dolgo pričakovane muzeje je vredno obiskati tudi na posebnem potovanju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Muzeji postajajo vse večji. V letošnjem letu bo val novih, prepoznavnih kulturnih središč spreminjal mestne vedute od Chicaga do Srednje Azije.
Čeprav se po zasnovi in vsebini zelo razlikujejo, te stavbe – nekatere so delo svetovno znanih arhitektov – kažejo, kako lahko muzeji sooblikujejo identiteto mesta in hkrati privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Pojav ima celo svoje ime: »učinek Bilbaa«. Izraz opisuje izjemno rast turizma v tem španskem mestu po odprtju Guggenheimovega muzeja leta 1997.
Letos snovalci muzejev upajo, da bodo ta uspeh ponovili z novim Guggenheimom in drugimi ambicioznimi odprtji.
Od najnovejšega evropskega središča moderne in sodobne umetnosti do osupljive stvaritve zvezdniškega arhitekta Franka Gehryja, ki bo odprta po njegovi smrti: predstavljamo nekaj novih muzejev, zaradi katerih se je vredno odpraviti na pot.
Lucasov muzej pripovedne umetnosti, Los Angeles
Najnovejša kulturna znamenitost Los Angelesa ima obliko velikanskega letečega krožnika in je videti kot nekaj, kar bi ustvarjalec Vojne zvezd George Lucas lahko vključil v katerega od svojih filmov. To ni naključje: Lucasov muzej pripovedne umetnosti sta ustanovila priznani režiser in njegova žena Mellody Hobson. Muzeje je odprl svoja vrata septembra, v njem pa si na ogled tudi rekviziti in kostumi iz priljubljene znanstvenofantastične sage. Toda muzej sega precej širše od filma.
Gradnja muzeja, posvečenega pripovedni umetnosti, je stala milijardo dolarjev oziroma 867,7 milijona evrov. Razstave bodo črpale iz zbirke več kot 40.000 predmetov, med katerimi so dela slikarjev Normana Rockwella, Fride Kahlo in Diega Rivere ter pisateljice in ilustratorke Beatrix Potter.
Med zastopanimi ustvarjalci sta tudi legendarni stripovski avtor Jack Kirby, ki je soustvaril velik del Marvelovega stripovskega sveta, in R. Crumb, čigar underground stripi so si pridobili občinstvo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pomembno mesto ima tudi umetnik Ralph McQuarrie, ki je zasnoval prvotno vizualno podobo Vojne zvezd, vključno z Darthom Vaderjem ter robotoma C-3PO in R2-D2.
Petetažni muzej s približno 27.900 kvadratnimi metri površine ponuja veličastno okolje za razstave, v njem pa sta tudi dve kinodvorani. Stoji v parku Exposition Park v južnem delu Los Angelesa, kjer so že nekateri najbolj obiskani mestni muzeji in stadion Los Angeles Memorial Coliseum. Stavba je del približno 4,5 hektarja velikega kompleksa z zunanjim parkom, amfiteatrom, visečim vrtom in vodnjakom s slapom.
Še ena novost v Los Angelesu: Spomladi 2026 se je odprl Dataland, posvečen umetnosti, ustvarjeni z umetno inteligenco.
Guggenheim Abu Dabi, Združeni arabski emirati
Odkar so leta 1959 v New Yorku odprli znamenito spiralasto stavbo Franka Lloyda Wrighta, muzeji Guggenheimove fundacije združujejo arhitekturno drznost z umetnostjo. Tudi najnovejši muzej, ki ga je zasnoval decembra umrli Frank Gehry, je prava paša za oči.
Guggenheim Abu Dabi, ki obsega približno 41.800 kvadratnih metrov, obiskovalce pozdravi s silhueto, ki spominja na čudežno deželo Oz: z visoko segajočim prepletom razgibanih kovinskih ploskev in jader. Namesto ene same stavbe ga sestavlja več galerij, povezanih s steklenimi mostovi in prehodi.
Arhitekturni kritik, kustos in profesor Aaron Betsky, ki je sodeloval z Gehryjem, pravi, da bo milijardo dolarjev vredna stavba ostala eden velikih kulturnih spomenikov pokojnega arhitekta. Kaže »njegovo sposobnost ustvarjanja oblik, ki se na prvi pogled zdijo kot divja zmešnjava, ob podrobnejšem ogledu pa se izkažejo za zelo premišljene in kompleksne«.
Novi muzej stoji na otoku Sadijat blizu središča Abu Dabija in je eden osrednjih objektov kulturnega območja, ki vključuje tudi tamkajšnji Louvre. Odprtje pričakujejo letos, vendar datum še ni potrjen. Po Betskyjevih besedah muzej pomaga utrjevati položaj mesta kot kulturne destinacije za popotnike.
Razstave predstavljajo umetnike od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, med njimi velika imena, kot so Jackson Pollock, Andy Warhol in Jean-Michel Basquiat. Vendar namerava muzej posebno pozornost nameniti ustvarjalcem iz zahodne in južne Azije ter severne Afrike. Obiskovalci lahko pričakujejo monumentalna dela in instalacije, ustvarjene posebej za ta prostor.
Še ena novost v Abu Dabiju: decembra so odprli Narodni muzej Zajed z galerijami, posvečenimi zgodovini, kulturi in arheologiji države.
Kulturni center Larrakia, Darwin
Kulturni center Larrakia je arhitekturno izstopajoč novi muzej, ki se je septembra odprl v Darwinu, glavnem mestu avstralskega Severnega teritorija. Stavba ob pristanišču ima streho v obliki ptice v letu, ki ponazarja duha prednikov. Zgrajena je na sveti zemlji staroselskega ljudstva Larrakia in je najnovejši primer prehoda od muzejev o staroselskih ljudstvih k muzejem, ki so v njihovi lasti in jih tudi sama upravljajo. Ljudstvo Larrakia, ki na tem območju živi že več deset tisoč let, si za uresničitev projekta prizadeva že desetletja.
»Center je prostor pripovedovanja resnice, učenja in praznovanja,« je v izjavi povedala avstralska ministrica za staroselska ljudstva Malarndirri McCarthy. Snovalci upajo, da bodo obiskovalci muzej obiskali, preden se odpravijo raziskovat druge staroselske kraje v regiji, ki so kulturno povezani z ljudstvom Larrakia, denimo narodni park Kakadu in otočje Tiwi.
Center je vreden 60 milijonov avstralskih dolarjev oziroma skoraj 40 milijonov evrov. V njem bodo razstavljeni tradicionalni in obredni predmeti, od katerih so bili nekateri vrnjeni šele pred kratkim.
Lani je Fowlerjev muzej Kalifornijske univerze v Los Angelesu vrnil naglavni trak iz kengurujevih zob in steklene osti za sulice, ki so jih pridobili konec 19. in v začetku 20. stoletja. Nekaj mesecev pozneje so starešine ljudstva Larrakia odpotovali v Anglijo, da bi iz muzeja in umetnostne galerije v Bristolu prevzeli 33 predmetov: sulice, metalce sulic in gorjačo.
Poleg galerij in umetniških ateljejev bo center imel zunanje prizorišče s peščeno površino za nastope, območji za obrede s slano vodo ter prostori za poučevanje kulture ljudstva Larrakia. V njem bosta tudi restavracija z okusi staroselske kuhinje in trgovina z umetniškimi ter rokodelskimi izdelki ljudstva Larrakia.
Še ena novost v Avstraliji: proti koncu leta bo Sydney dobil Powerhouse Parramatta, središče umetnosti, oblikovanja, znanosti in tehnologije, ki bo največji muzej v Novem Južnem Walesu.
Obamov predsedniški center, Chicago
Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama se vrača v središče pozornosti z Obamovim predsedniškim centrom. Ta ne bo le počastil njegove zapuščine, temveč bo namenjen tudi razvoju okoliške soseske na južni strani Chicaga, kjer je odraščala njegova žena Michelle.
Približno 7,7 hektarja velik kompleks, ki sta ga zasnovala arhitekta Tod Williams in Billie Tsien, vključuje dela priznanih umetnikov, kot sta Jenny Holzer in Theaster Gates. V njem bodo tudi košarkarsko igrišče, otroško igrišče in javna knjižnica, vse dostopno javnosti.
»Komaj čakamo, da ta prostor zaživi,« je Michelle Obama dejala ob začetku gradnje pred petimi leti.
Osemetažni muzej z granitno oblogo je zasnovan tako, da spominja na štiri roke, ki se združujejo. V njem bodo predmeti in spominki iz Obamovih dveh predsedniških mandatov, med drugim replika Ovalne pisarne v naravni velikosti in obleke prve dame.
Prostor Sky Room v najvišji etaži ponuja širok razgled na sosesko in bližnje Michigansko jezero. Med umetniškimi deli sta tudi približno 25 metrov veliko abstraktno delo iz poslikanega stekla in vodna skulptura arhitektke Maye Lin.
Stavbo krasijo besede iz Obamovega govora »Vi ste Amerika«, ki ga je imel v Selmi v Alabami ob 50. obletnici pohoda za državljanske pravice, znanega kot krvava nedelja. Odprtje kompleksa, vrednega 700 milijonov dolarjev oziroma 511 milijonov britanskih funtov, je bilo junija.
Še ena novost v Chicagu: nekaj ulic stran je Griffinov muzej znanosti in industrije odprl veliko novo stalno razstavo Powering the Future. Ta bo z interaktivnimi prikazi raziskovala vlogo energije v sodobnem življenju.
Kanal-Pompidou, Bruselj
Nekdanja Citroënova tovarna za sestavljanje avtomobilov bo postala najnovejše evropsko središče moderne in sodobne umetnosti: Kanal-Pompidou.
Kompleks s 40.000 kvadratnimi metri površine bo ob odprtju ponudil deset razstav. Med razstavljenimi deli bo tudi 350 umetnin ustvarjalcev, kot so Henri Matisse, Pablo Picasso in Piet Mondrian, ki jih bo posodil pariški Center Pompidou. Ta je zaradi prenove zaprt do leta 2030.
Stavba je odličen primer prenove starejšega objekta za novo rabo, kar Betsky pozdravlja. Občuduje jo kot primer industrijskega art decoja. »Projekt že v izhodišču temelji na izjemni stavbi.«
Betsky pravi, da so fotografije preoblikovane petetažne tovarne iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki jih je videl, obetavne.
»To bo zelo svetel in zračen prostor, ki bo resnično poudaril dediščino stavbe,« je dejal. »Industrijska revolucija nam je zapustila te veličastne spomenike, primerljive z našimi katedralami in gradovi.«
Muzej, katerega odprtje je predvideno novembra, je del načrtovanega kulturnega območja. V njem bodo tudi otroško igrišče, javna knjižnica, pekarna in restavracija na strehi. Druge razstave ob odprtju bodo med drugim obravnavale kolonialno izkoriščanje afriških žensk. Na voljo bodo tudi prostor za performanse in velike industrijske dvorane za monumentalna umetniška dela.
Še ena novost v Belgiji: pravljično srednjeveško mesto Brugge bo dobilo Brusk, veliko, bleščečo stekleno razstavno dvorano, ki se bo predstavila z razstavo potopitvenih skulptur, podprtih z umetno inteligenco.
Center islamske civilizacije, Taškent
Taškent, nekoč pomembno vozlišče na svilni poti in središče učenosti, namerava letos znova opozoriti nase z dolgo pričakovanim marčevskim odprtjem veličastnega muzejskega kompleksa, imenovanega Center islamske civilizacije. Že sama stavba je osupljiva: krona jo monumentalna kupola s turkiznim mozaikom, ki prevladuje v mestni veduti.
Muzej stoji v osrčju uzbekistanske prestolnice. Njegovo središče je Dvorana Korana, kjer naj bi bil razstavljen znameniti Osmanov Koran iz 7. stoletja, eden najstarejših ohranjenih primerkov tega besedila, ki je vpisan v Unescov register Spomin sveta.
Zbirka centra vključuje tudi več kot 2000 rokopisov in zgodovinskih predmetov. Številne so v zadnjih letih vrnili v državo, potem ko so jih odkupili na dražbah in drugih prodajah.
Izobraževalni del bo s pomočjo navidezne resničnosti in umetne inteligence predstavljal zgodovino Uzbekistana od predislamskega obdobja do danes. V enem od razdelkov se bodo obiskovalci lahko prek tako imenovanih »živih portretov« pogovarjali z učenjaki in strokovnjaki iz preteklosti.
Drugi deli centra vključujejo knjižnico z 200.000 knjigami, prvi namenski otroški muzej v državi, rokodelske delavnice in restavratorski laboratorij.
»Center že postaja magnet tako za turiste kot za učenjake,« je dejal S. Frederick Starr, avtor knjige Lost Enlightenment: Central Asia’s Golden Age (Izgubljeno razsvetljenstvo: zlata doba Srednje Azije), ki je prevedena v 24 jezikov.
Po Starrovih besedah bo kompleks obiskovalcem predstavil »razcvet intelektualne in umetniške dejavnosti, ki je na tem območju nastopil pred tisočletjem«.
Še ena novost v Taškentu: Center sodobne umetnosti, eden prvih velikih muzejev v Srednji Aziji, posvečenih moderni umetnosti. Domuje v industrijski stavbi iz leta 1912, v kateri sta bila prvotno dizelska elektrarna in tramvajsko remizno poslopje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
