Guardian: Marta Kos po padcu Orbána napoveduje preobrat za Ukrajino
Evropska komisarka Marta Kos ocenjuje, da madžarska zamenjava oblasti prinaša nov zagon za vstop Ukrajine v unijo in sprostitev 90 milijard evrov zadržanih posojil.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Britanski časnik The Guardian v svojem zunanjepolitičnem pregledu povzema odmevne izjave evropske komisarke za širitev Marte Kos. Zamenjava oblasti na Madžarskem po njenih besedah neposredno pomaga pri sprostitvi 90 milijard evrov posojil za Ukrajino in daje popolnoma nov zagon za njen vstop v Evropsko unijo.
Slovenska političarka opozarja, da poraz dolgoletnega madžarskega premiera Viktorja Orbána ne prinaša sprememb zgolj za madžarske državljane, temveč za celotno celino.
Velika zmaga za evropsko družino
Komisarka Kos je svoje misli strnila ob robu spomladanskih srečanj Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v ameriški prestolnici. Nedeljske madžarske volitve, ki so na mizo prinesle nov politični zemljevid in odnesle Orbána, prepoznava kot veliko zmago za Evropo.
Novinarjem britanskega časnika je pojasnila svoja osebna pričakovanja. Osebno namreč pričakuje, da volilni dogodki v Budimpešti pozitivno vplivajo na celoten pristopni proces Kijeva.
Slovenska komisarka pri tem izpostavlja predvsem finančno plat trenutne vojne. Zamenjava v Budimpešti po njenih ocenah utira pot do sprostitve obsežnega posojila, ki ga ukrajinski državni proračun v tem trenutku nujno potrebuje za golo preživetje in ohranjanje obrambnih sposobnosti.
Konec blokad zaradi ruskih energentov
Zakaj prihod novega voditelja Pétra Magyarja spreminja politično sliko? Viktor Orbán je do sedaj s pomočjo pravice veta uspešno blokiral vsa večja izplačila teh sredstev. Britanski The Guardian pojasnjuje, da je s tem redno jezil preostale evropske voditelje.
Svoj veto je madžarski voditelj vseskozi pogojeval in neposredno vezal na spor z Ukrajino glede poškodovanega naftovoda, po katerem teče ruska nafta. Nova madžarska vlada s takšnimi blokadami v Bruslju očitno zaključuje.
Zavezniki Kijevu medtem ponujajo tudi dodatno dvostransko pomoč. Britanska finančna ministrica Rachel Reeves namerava ob robu srečanj v Washingtonu z ukrajinsko premierko Julijo Sviridenko potrditi novo tranšo pomoči.
Združeno kraljestvo Kijevu bo poslalo nakazilo v vrednosti več kot 890 milijonov evrov, s čimer bodo Ukrajinci kupili rakete dolgega dosega, sisteme zračne obrambe in brezpilotne letalnike. K proizvodnji slednjih aktivno pristopa tudi Norveška, ki svoje tehnološko znanje prenaša neposredno na ukrajinska tla.
Svetovna pozornost uhaja drugam
Optimizem Marte Kos glede evropske pomoči prihaja v času, ko se ukrajinsko politično vodstvo sooča z resnimi težavami na drugih diplomatskih frontah.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namreč opozarja, da ameriški mirovni pogajalci zaradi odprte vojne v Iranu za Kijev preprosto ne najdejo več časa.
V torkovem pogovoru za nemško javno televizijo ZDF je Zelenski potožil nad hudimi motnjami pri dobavah ameriškega orožja.
Ameriška pogajalca Steve Witkoff in Jared Kushner se po njegovih besedah trenutno nenehno pogovarjata z iransko stranjo.
Čeprav priznava njuno pragmatičnost in razume njun poskus, da bi od ruskega predsednika Vladimirja Putina dobila več pozornosti za končanje vojne, ukrajinski voditelj ostaja zaskrbljen.
Svari, da preblag dialog brez ameriških pritiskov ne prinaša strahu pri nasprotni strani in nikakor ne ustavlja spopadov na vzhodu Evrope.
Medtem ko pozornost Washingtona drsi proti Bližnjemu vzhodu, Evropa z uradniki, kot je Marta Kos, išče notranje rezerve in nove poti. Odstranitev madžarske blokade Kijevu kratkoročno ne prinaša novega ameriškega orožja, zagotavlja pa nujno finančno rešilno bilko v najdaljših mesecih te vojne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
