Sto let po srečanju nacistov konferenca skrajne AfD; zunaj velik protest
V Erfurtu se je začel kongres AfD, ki ga spremljajo množični protesti. Policija govori o 31.000 protestnikih, organizatorji o 50.000.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Erfurtu se je danes začel zvezni kongres Alternative za Nemčijo (AfD), ki ga spremljajo ene največjih demonstracij proti tej stranki v zadnjem času. Po podatkih policije se je protestov udeležilo približno 31.000 ljudi, organizatorji protestov pa govorijo o najmanj 50.000 udeležencih.
Protestno zavezništvo Widersetzen je želelo kongres z blokadami dostopnih poti popolnoma preprečiti.
Ta cilj ni bil dosežen. AfD je kongres na erfurtskem sejmišču začela ob 10. uri, brez zamude. Po poročanju Tagesschaua je bilo pred peto uro zjutraj na prizorišču že 540 od približno 600 delegatov, ki so prišli več ur pred začetkom, da bi se izognili blokadam.
Kljub temu so protestniki blokirali več cest, del avtoceste A71 in dostopne poti proti sejmišču, javni promet v mestu pa je bil deloma ohromljen.
Policija s solzivcem, protestniki na avtocesti
MDR je poročal, da je policija ponekod uporabila dražilna sredstva, da bi sprostila nujne in reševalne poti. Na A71 je več kot 500 ljudi sedelo na vozišču, postavljene so bile tudi ovire iz gradbiščnih ograj.
Blokado so protestniki pozneje večinoma sami končali, avtocesto pa so popoldne znova odprli za promet.
Nemški mediji poročajo tudi o posameznih incidentih. Deutschlandfunk je navedel policijske podatke, da so bili napadeni pisarna AfD in več policistov, pri čemer naj bi bili uporabljeni pirotehnika in vrečke z barvo. Do objave poročila ni bilo podatkov o huje poškodovanih udeležencih ali policistih.
Občutljiv datum in kraj dogodka
Protesti niso bili le odziv na redni strankarski kongres. AfD je danes največja opozicijska stranka v bundestagu, v vzhodni Nemčiji pa ima posebej močno podporo.
Njeni nasprotniki jo povezujejo z radikalno desnico, ksenofobijo in nevarnostjo normalizacije politike, ki izključuje priseljence, muslimane in druge manjšine.
Predsednica nemške sindikalne centrale DGB Yasmin Fahimi je na protestnem shodu v Erfurtu zahtevala postopek za prepoved AfD. Po poročanju MDR je dejala, da sta potrebna solidarnost in skupno nastopanje, ne kulturni boji.
DGB po njenih besedah iz zgodovinske izkušnje stoji v boju proti skrajni desnici in fašizmu; demokracija potrebuje odpor, kadar fašizem in zastraševanje znova postajata družbeno sprejemljiva.
Tagesschau je navedel tudi izjavo podnebne aktivistke Luise Neubauer, ki je proteste kljub pravočasnemu začetku kongresa označila za uspeh. Po njenih besedah so protestniki poskrbeli, da so morali biti delegati AfD »sredi noči« pripeljani na prizorišče ob policijskem spremstvu. Dodala je, da demokrati pred sejmiščem branijo svobodno demokratično ureditev.
Dodatno občutljivost je dogodku dal kraj in datum. Kongres poteka v Erfurtu, blizu Weimarja, natanko 100 let po nacističnem partijskem srečanju v tej regiji.
Deutschlandfunk je povzel izjavo političarke Zelenih Katrin Göring-Eckardt, da AfD ni »povsem normalna stranka«, temveč je po njenem v delih skrajno desna; po njenem tudi izbira kraja in datuma ni naključna. AfD takšne očitke zavrača.
V dvorani potrjena stara vodilna dvojica
Medtem ko so zunaj potekale blokade, je AfD v dvorani potrdila vodstvo stranke. Alice Weidel je bila znova izvoljena za sopredsednico z 81,3 odstotka glasov, Tino Chrupalla pa s 70,05 odstotka. Rezultat kaže, da je Weidelova v stranki utrdila položaj, Chrupalla pa je dobil opazno šibkejšo podporo.
Weidelova je na kongresu nastopila z jasnim oblastnim sporočilom. Po poročanju n-tv je dejala: »Mi smo nova ljudska stranka v Nemčiji.« Dodala je, da je AfD pripravljena prevzeti odgovornost, ker si Nemčija po njenih besedah zasluži dobro vladanje.
Proteste je povezala z očitkom, da druge stranke proti AfD nastopajo s »sovraštvom in hujskanjem«, in napovedala prenovo temeljnega programa stranke.
Tudi Chrupalla je kongres uporabil za poudarjanje vladnih ambicij. Deutschlandfunk navaja njegovo oceno, da je dvojec z Weidelovo »uspešen par, kakršnega je nemška politika redko videla«.
V nagovoru je poudarjal enotnost vodstva, Reuters pa je povzel njegovo napoved: »Vladali bomo. Najprej na deželni, nato na zvezni ravni.«
Kaj zagovarja AfD
AfD se je leta 2013 pojavila kot evroskeptična stranka, pozneje pa je njen osrednji politični poudarek postala migracija.
V programu za zvezne volitve 2025 zagovarja ponovni nadzor državnih meja, strožje vračanje oseb brez pravice do bivanja in politiko, ki jo sama imenuje »remigracija«.
V programu piše, da bi stranka odpravila, kar označuje za »migracijsko politični državni neuspeh«, in dosledno vračala osebe, ki so dolžne zapustiti državo.
Na energetskem in gospodarskem področju AfD zagovarja obnovitev jedrske energije, podaljšanje rabe premoga, odpravo dajatev na CO₂, ponovno uporabo oziroma popravilo plinovodov Severni tok in odpravo prepovedi ogrevanja na plin in olje.
V programu nasprotuje tudi pariškemu podnebnemu sporazumu; zapisano je, da želi iz njega izstopiti.
V evropskem parlamentu AfD pripada skupini Europe of Sovereign Nations, Evropa suverenih narodov. Gre za suverenistično desno skupino, ki nasprotuje nadaljnji centralizaciji EU in poudarja prenos pristojnosti nazaj na države članice. AfD je najpomembnejša stranka te skupine.
Zakaj je vzpon AfD za Nemčijo tako občutljiv
AfD ni več protestna stranka z roba političnega prostora. Na zveznih volitvah leta 2025 je dobila 20,8 odstotka drugih glasov in 152 sedežev v bundestagu, s čimer je postala druga najmočnejša stranka v državi in največja opozicijska skupina.
Njena podpora se je po volitvah še povečala. V zadnjem ARD-DeutschlandTrendu je AfD pri 27 odstotkih, pet odstotnih točk pred CDU/CSU, ki je pri 22 odstotkih.
Ista raziskava kaže tudi zelo nizko zadovoljstvo z vlado: z delom koalicije je zadovoljnih 13 odstotkov vprašanih, 86 odstotkov pa jih je nezadovoljnih.
To je za Nemčijo pomembno zaradi dveh razlogov.
Prvi je zgodovinski: država ima zaradi nacistične preteklosti posebej občutljiv odnos do političnih gibanj, ki jih varnostni organi ali nasprotniki povezujejo s skrajno desnico.
Drugi je institucionalni: AfD se ne bori več samo za protestne glasove, temveč za možnost vladanja, najprej v vzhodnonemških deželah.
Zvezni urad za varstvo ustave je AfD leta 2025 uvrstil med potrjene skrajno desne organizacije, vendar je upravno sodišče v Kölnu februarja 2026 v začasni odredbi odločilo, da urad do konca postopka na prvi stopnji stranke ne sme voditi, obravnavati ali javno označevati kot potrjeno skrajno desno.
žAfD očitke o ekstremizmu zavrača in trdi, da gre za politično motivirano izključevanje.
Dan, ki je pokazal novo razmerje moči
Dogajanje v Erfurtu je pokazalo, da se je nemška politika premaknila v novo fazo.
Protestniki so kongres AfD poskušali fizično ovirati, policija je morala varovati dostopne poti, del mesta je bil blokiran, AfD pa je v dvorani vseeno izvedla načrtovani kongres, potrdila vodstvo in poudarila, da se pripravlja na oblast.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
